Občina Hrastnik bo kot prva slovenska občina svojim občanom in občankam ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo ter proizvajajo in se oskrbujejo z električno energijo s pomočjo sonca. Od rjavega se tako v Hrastniku selijo k zelenemu in trajnostnemu. Na tem področju je občina že naredila nekaj pomembnih korakov, ima pa še velike načrte. Sedaj so načrti za zeleni trajnostni prehod zajeti tudi v strateškem konceptu Zeleni hrast, ki ga je na včerajšnji seji potrdil občinski svet. V skladu s konceptom bo občina še v tem mesecu ustanovila Energetsko zadrugo Zeleni hrast, pri čemer sodeluje s Sončno zadrugo in Focusom, društvom za sonaraven razvoj. Zadruga bo pomemben člen pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v občini Hrastnik.
Župan Marko Funkl je ob potrditvi strateškega koncepta povedal, da želijo s konceptom Zeleni hrast poudariti zavezanost Občine Hrastnik k zelenemu trajnostnemu prehodu. S takšno usmeritvijo dolgoročno na prvo mesto postavljajo občanke in občane ter njihovo kvaliteto bivanja in se trudijo biti na kakšnem področju med najnaprednejšimi v državi. Prvi projekt novoustanovljene energetske zadruge bo postavitev skupnostne sončne elektrarne s kapaciteto 300 kW na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. V to energetsko skupnost se bodo lahko, zaradi specifik uredbe o samooskrbi, vključili odjemalci električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot OŠ NHR.
Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji. Ponudila bo možnost proizvajanja lastne električne energije iz sonca tudi za tiste, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne. Občina bo za elektrarno zagotovila lokacijo, občanke in občani pa se bodo lahko vključili v skupnost OVE ter na ta način proizvajali lastno električno energijo. Vsi vključeni v skupnost OVE, tako občina in šola kot vključene občanke in občani, bodo pri tem tudi prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2.
Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev, ki bodo vključeni v projekt. To se bo sodelujočim pri projektu poznalo pri stroških električne energije. V obdobju prvih 15 let se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po izteku tega obdobja pa za približno 65 odstotkov, saj bo kredit za elektrarno odplačan. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma 25 do 30 let.
Vrednost investicije je ocenjena na 235 tisoč evrov. Način financiranja vključuje začetne vložke vključenih odjemalcev v višini 150 evrov na 1 kW kapacitete, s čimer se bo pokrilo približno 20 odstotkov investicije. Nadaljnjih 20 odstotkov bo pokritih s sofinanciranjem Ministrstva za infrastrukturo v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne, preostalih 60 odstotkov pa bo pokritih s kreditom. Predviden čas izgradnje sončne elektrarne je v poletnih mesecih 2022. (mb)