Na delovanje družbe trenutno vplivajo številni dejavniki, od posledic covidne krize do vojne v Ukrajini in posledično spremenjene evropske politike do Rusije, ki med drugim vpliva na energetsko krizo. Medtem, ko so bili lanski poslovni rezultati družbe GEN-I izjemni, bodo letošnji skromnejši, saj so se v družbi zavezali gospodinjskim odjemalcem zagotoviti največjo možno cenovno podporo ter jih obvarovati pred izrednim dvigom cen energentov na trgih. Kljub trenutno zahtevnim razmeram pa strategija družbe ostaja enaka – zelo ambiciozna in razvojno orientirana.
Vajeti družbe je z marcem prevzel dr. Igor Koprivnikar, ki je v GEN-I zaposlen od samega začetka, od leta 2004 dalje. Že takrat se je osredotočal na trgovanje in tuje trge. Sprva je deloval kot prokurist, od leta 2006 naprej pa je bil član uprave. Kot je povedal, ni skrbel le za trgovanje, temveč tudi za podporne funkcije, ki so omočile razvoj mednarodnih aktivnosti. »Eno je funkcija, ki se izvaja navzven, drugo je vsa podpora, ki je potrebna, da lahko konkurenčno izvajamo svoje dejavnosti. GEN-I je že vsaj deset let vodilni igralec na področju trgovanja v jugovzhodni Evropi, zadnja leta pa se vse bolj usmerjamo na zahodne trge, saj je to naša vizija in strategija,« pravi.
Dr. Koprivnikar je fizik, doktoriral je v Avstriji s področja špalacije energijskih delcev. Del svojega doktorata je opravil v Cernu in v Los Alamosu. Ker je vedno sledil sodobnim poslovnim modelom, zlasti v energetiki, je pred nekaj leti zaključil MBA na The University of Chicago Booth School of Business v ZDA, ki je ena najboljših šol na svetu s področja financ in trgov.
Trenutno je v družbi zaposlenih več kot 600 sodelavcev. GEN-I ima od vsega začetka centraliziran poslovni model in vsa podpora teče neposredno iz Slovenije. Število sodelavcev v tujini je odvisno od aktivnosti, ki jih izvajajo v posamezni državi. V državah, kjer izvajajo dobavo končnim odjemalcem, je nekoliko več lokalne podpore, recimo na Hrvaškem. V tujini trenutno delujejo v več kot 20 državah, v katerih imajo 17 hčerinskih družb oziroma predstavništev. Kot je povedal dr. Koprivnikar, so področje trgovanja in poslovanja na mednarodnih trgih vseskozi prilagajali in nadgrajevali, zato danes Skupina GEN-I s svojim delovanjem na mednarodnih trgih ustvari glavnino dodane vrednosti.
Za vami je nekaj kritičnih mesecev, ko ste bili brez vodstva. Kako ste jih preživeli?
To obdobje do marca je bilo vsekakor zelo zahtevno. Ne le zato, ker smo bili brez poslovodstva in se je do volitev na nas vršil izjemen politični pritisk, temveč predvsem zaradi spremenjenih razmer na trgu. V celotni drugi polovici lanskega leta smo postopoma že drveli v energetsko krizo. Povečal se je odjem, ki je bil prej ohromljen zaradi covidne krize. Na trgu je bilo vse več denarja, kar je spodbudilo potrošnjo in gospodarsko aktivnost, a ključen vpliv na trge so imele spremembe ruske politike do Evrope. Rusija je s svojo politiko povzročila, da plinska skladišča po Evropi niso bila dovolj polna in posledično so se cene plina višale, kar je bil ključni dejavnik za podražitve drugih energentov. Cene plina so zrasle za faktor 9 in naenkrat je prišlo do izrednih razmer tudi na področju cen električne energije. Ti skoki so bili tako enormni, da je bilo treba zelo hitro prilagoditi vse naše procese, predvsem na področju upravljanja s tveganji in s finančno likvidnostjo. Vse to je bilo že samo po sebi zelo kompleksno, hkrati pa je GEN-I ostal še brez uprave. To je pomenilo, da so se vsa pooblastila funkcijsko prenesla na naše direktorje. Taki primeri, da bi sodišče moralo imenovati upravo, so zelo redki. Pred tem smo bili kot uprava zelo komplementarni. Dr. Golob je bil zelo osredotočen na slovenski trg in zeleno preobrazbo, mag. Šajn na digitalno preobrazbo, dr. Paravan (takrat kot član širšega poslovodstva) je skrbel za razvoj kulture inovacij, sam pa sem se predvsem ukvarjal s trgovanjem in mednarodnimi trgi. Poslovni model, ki smo ga postavili, povezuje dva naša tradicionalna segmenta, to sta trgovanje na mednarodnih trgih in funkcija dobavitelja, ki smo ju od vsega začetka razvijali s pomočjo napredne analitske podpore in digitalizacije. Šele pozneje smo začeli sistematično dodajati storitvene stebre v smislu zelene preobrazbe.
Kaj sledi?
Upamo, da bo v doglednem času prišlo do uskladitve in do imenovanja stalnega poslovodstva s strani družbenikov. GEN-I je vedno deloval kot zelo podjetniško usmerjena družba z uravnoteženo lastniško strukturo. Lani pa je bilo s strani države onemogočeno, da bi v naši lastniški strukturi ostali zasebni vlagatelji. Status družbe se je zato spremenil in v celoti smo postali državna družba. Po kulturi delovanja smo vedno delovali izrazito proaktivno v razvoju in iskanju poslovnih priložnosti, saj je naš uspeh za razliko od večine drugih državnih družb predvsem odvisen od uspešnega in konkurenčnega poslovanja na mednarodnih trgih. Enak način delovanja si bomo prizadevali ohranjati tudi v prihodnje ter ga samo še krepiti, saj je od tega odvisen obstoj GEN-I, kot ga poznamo danes.
Podjetniška poslovna kultura torej še naprej ostaja vaš način delovanja?
Da, to je bilo vedno vodilo našega razvoja. Malo je igralcev na trgu, ki bi dosegli tak razvoj, kot smo ga mi. Absolutno sta naša strategija in vodilo ohraniti kontinuiteto delovanja na tem področju in biti vzor. V preteklosti je bil ravno GEN-I tisti, ki je s prodornimi cenovnimi prijemi prispeval k temu, da je obstoj številnih monopolov tako na mednarodnih trgih v tujini kot v Sloveniji prenehal. Še posebej na področju maloprodaje smo bili pionirji. Na področju plina smo v Sloveniji praktično od temeljev vzpostavili dobave končnim odjemalcem in gospodinjstvom. Takrat smo dosegli tudi rekorden delež prehodov odjemalcev v portfelj družbe GEN-I. Družba ima danes maloprodajne tržne deleže, ki so daleč nad 40 odstotki. Vse to smo zgradili skozi zelo premišljen in strateško naravnan odnos do gospodinjskih odjemalcev. Naj omenim, da smo od lanskega oktobra poskrbeli še za dodatnih 60.000 gospodinjskih odjemalcev, ki so jih drugi dobavitelji v kriznih razmerah pustili na cedilu. To se je zgodilo tudi zato, ker smo držali obljubo glede nespremenjenih cenikov do poletja. Še naprej ostajamo cenovno najugodnejši dobavitelj na področju elektrike. Naši slovenski gospodinjski odjemalci posledično do tega trenutka energetske krize in zaostrenih razmer dejansko niso bili deležni v tolikšni meri, kot pri drugih slovenskih dobaviteljih in v tujini, kjer je do danes že kar nekaj dobaviteljev tudi povsem prenehalo z dobavo. Samo prihod novih odjemalcev z vidika učinkov na letošnje poslovanje nas je stal 46 milijonov, od oktobra lani pa smo ustvarili skupno korist za odjemalce v višini več kot 81 milijonov evrov. To smo uspeli zagotoviti zaradi naše uspešnosti na mednarodnih trgih. Prav zaradi sinergij, ki jih GEN-I ustvarja z delovanjem na tujih trgih, smo uspeli ohraniti nespremenjene cenike tako dolgo. Naj za ilustracijo še omenim, da je GEN-I v lanskem letu na vseh trgih kumulativno prodal 200 TWh energije, kar pomeni skoraj šestnajstkratnik končne porabe električne energije v Sloveniji. Tako si je lažje predstavljati obseg našega poslovanja.
Lansko leto je bilo za vas rekordno. Kako kaže letos?
Treba se je zavedati, da je bil GEN-I infrastrukturno z vidika vseh vlaganj v analitiko in digitalizacijo zelo dobro pripravljen na situacijo, povezano z zaostrenimi tržnimi razmerami. Ponovno govorim o trgovalnem segmentu našega delovanja. Družbo smo razvili do te mere, da je GEN-I z vidika analitike, kot tudi poznavanja energetskih trgov, eno izmed vodilnih evropskih podjetij in smo zato lahko zelo dobro izkoristili razmere na mednarodnih trgih, v katerih smo se znašli, ter leta 2021 realizirali štirikratnik načrtovane dobičkonosnosti in več kot 70 milijonov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 272 tisoč evrov. Ta uspeh je zavidljiv. Lani je bila torej večina tega presežka ustvarjena na mednarodnih trgih. Podobno bo tudi letos, a s to bistveno razliko, da, kot že omenjeno, z ustvarjeno dodano vrednostjo kolikor je mogoče blažimo dvige cen za naše gospodinjske odjemalce. Zavedati se je treba, da so dvigi cen energentov na trgih že več kot 500-odstotni. Z vidika stanja našega portfelja končnih odjemalcev zato tovrstnih končnih rezultatov v letošnjem letu vsekakor ne bomo mogli več doseči. Razmere na mednarodnih trgih se iz dneva v dan, še posebej v zadnjih tednih, zaradi negotovih dobav plina iz Rusije izredno zaostrujejo. Države posledično na zelo različne načine posegajo v trge s ciljem zaščite ranljivih skupin odjemalcev. Tudi Evropska komisija hiti s sprejemanjem številnih novih ukrepov. Dolgoročna rešitev za nastale razmere so vsekakor pospešena vlaganja v obnovljive vire, kar je prepoznal in aktivno izvaja tudi GEN-I. V času energetske krize segment prodaje sončnih elektrarn v GEN-I izrazito raste, s čimer zelo aktivno prispevamo k pospeševanju izgradnje obnovljivih virov. Do konca leta bomo prodali že okoli 5000 sončnih elektrarn za samooskrbo, samo v letošnjem letu pa smo jih postavili že skoraj 1000.
V družbi imate močno analitiko. Kaj pričakujete v prihodnje?
Samih absolutnih cen ni mogoče napovedovati. Kar napovedujemo in odlično razumemo, so posamezni scenariji, s katerimi se zelo intenzivno ukvarjamo, prav tako pa znamo, zahvaljujoč napredni analitski podpori in strokovni podkovanosti, uspešno obvladovati nihanje cen. GEN-I danes samo na področju analitike zaposluje okrog 100 sodelavcev. To so matematiki, fiziki, finančni matematiki, inženirji in več ekonomistov. Analitiki, ki se zelo sistematično ukvarjajo s stanjem na trgih, vremenskimi napovedmi in napovedmi gospodarskih gibanj, bistveno prispevajo h kakovosti naših odločitev.
V razmerju električne energije do drugih energentov so trgi med sabo vse bolj vzročno povezani. To je trend, ki traja že zadnjih deset, petnajst let. Toda v zadnjih letih so te povezave še toliko večje in s tega vidika je prispevek naše analitike k uspehu res velik. GEN-I svoje delovanje utemeljuje na znanju in zato smo danes tukaj, kjer smo. Naj to ilustriram na enem primeru: sredi junija se je mehanizem Flow base market coupling razširil za skupino dodatnih držav, med katere sodi tudi Slovenija. Gre za mehanizem, ki omogoča boljšo izkoriščenost prenosnega evropskega omrežja in boljšo pretočnost; umikamo se od konceptov starih mehanizmov NTC. Dejansko se dogaja, da nekje deset odstotkov vseh urnih tokov med posameznimi državami ne teče več na način, da so komercialni tokovi usmerjeni iz cenejše cone v dražjo. Skratka, vidimo tokove med državami, ki tečejo v nasprotno smer kot cene. Na tak način se doseže boljša porazdelitev tokov čez območje Evrope in dejansko ni več potrebno, da bi sosednje države neposredno pokrivale primanjkljaj svojih sosed, ampak se dejansko to pomika v bolj oddaljene države. V takih razmerah vsi koncepti klasičnega napovedovanja ne pridejo več v poštev in je dejansko treba fundamentalno obvladovati celotno Evropo z vidika skupnega napovedovanja na integriran način. Zato je brez podpore napredne analitike ter globalnega portfelja praktično nemogoče dosegati dobre rezultate. Majhni trgovci in tudi dobavitelji zato izginjajo.
Ali je GEN-I kakor koli povezan z Ukrajino?
Ukrajina je ena izmed naših tradicionalnih držav, kjer delujemo z lokalnim timom. GEN-I je v Ukrajini navzoč na področju električne energije, manj na področju plina. Z vidika izvoznih tokov električne energije iz Ukrajine je bil GEN-I med največjimi udeleženci na trgu. Večino električne energije iz Ukrajine smo v preteklem obdobju izvažali. Orientirani smo bili predvsem na trge Madžarske in Slovaške. Ko so se lani razmere zaostrovati, smo že v novembru oziroma decembru preventivno prenehali z vsakršnimi dolgoročnimi aktivnostmi v Ukrajini. Ocenjevali smo, da postaja preveč tvegano, nismo pa pričakovali, da bo dejansko prišlo do vojne. V trenutku, ko je do tega prišlo, smo prenehali še z dnevnimi trgovalnimi aktivnostmi, ampak naša podružnica v Ukrajini še zdaj kljub vojni deluje, pri čemer pokrivamo lokalne aktivnosti predvsem iz tujine in Slovenije.
Ali se vam v prihodnje obeta še kakšen podoben projekt, kot so sončne elektrarne v Makedoniji?
Makedonija je primer našega prvega projekta izgradnje velike sončne elektrarne. V svojem strateškem razvojnem načrtu smo si namreč za cilj zastavili, da bomo do leta 2030 skupaj z malimi sončnimi elektrarnami, z glavnino v Sloveniji, kumulativno izgradili 1000 MW novih zmogljivosti. V primeru Makedonije gre za lastno investicijo, kjer smo vse aktivnosti, od umeščanja v prostorske načrte do pridobitve vseh dovoljenj, izvedli sami in s tem projektom kot pilotnim vzpostavljamo naše procese na tem območju. V prihodnje bomo zmožni hkrati voditi več takih projektov, zato jih znotraj regije razvijamo še naprej. Gradnja enote v Makedoniji se zaključuje in avgusta pričakujemo testno obratovanje. Gre za 17 MW moči, s kumulativno letno proizvodnjo okrog 23 GWh. Ta proizvodni vir bomo tako z vidika upravljanja kot vzdrževanja v celoti integrirali v strukturo našega delovanja.
Skratka, ostajate optimist?
Absolutno sem optimist, če nam bo dano, da kljub spremembam ohranimo ambiciozno podjetniško in pionirsko naravnanost družbe GEN-I. V preteklih osemnajstih letih smo sistematično vlagali v znanje in razvoj, zato imamo vrhunske strokovnjake s številnimi izkušnjami tudi v mednarodnem merilu. Trgovanje ima velik potencial, sploh v danih razmerah velikega nihanja cen. Srednjeročno stavimo na zeleni prehod in izgradnjo novih obnovljivih virov. Bo pa nadaljnja pot za nas, če gledamo z vidika vloge dobavitelja, zelo zahtevna. Sploh zato, ker smo se dobavitelji znašli v povsem novih tržnih razmerah, poleg tega pa bo potrebno upoštevati ukrepe vlad, da se ranljive skupine, predvsem gospodinjstva, čim bolj zaščiti pred izrednimi razmerami na trgih energentov. Ob tem bo tudi gospodarstvo v zahtevnem položaju. Dobavitelji bomo posledično v prihajajočih mesecih oziroma letih zelo izpostavljeni, saj so se cene zaradi vojnih razmer v kratkem času ekstremno dvignile, česar noben model ni mogel predvideti. Ker takšnih skokov prebivalci nikakor ne morejo prenesti, bodo ukrepi s strani vlad s ciljem prerazporeditve vrednosti, ki se akumulirajo pri proizvajalcih električne energije, neizogibni. Slovenska vlada se je že odločila za zamejitev cen električne energije in zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce. To so posegi v trge z namenom, da bi zaščitili občutljive skupine odjemalcev, saj je znano, da so cene električne energije v lanskem letu narasle tudi do desetkrat. Če danes cena na nemški borzi za leto 2023 znaša 330 EUR/MWh, prej pa je bila dolgoročna cena okrog 50 evrov, je to skoraj sedemkratno zvišanje. Razmere so resne in dobavitelji in igralci na trgu bomo potrebovali veliko spretnosti, potrebno bo učinkovito poslovanje ter premišljeni ciljni ukrepi vlad, da bomo prešli skozi to obdobje, ko tržne razmere za gospodinjske odjemalce preprosto ne morejo več veljati, ker zanje ne bi bile cenovno vzdržne.