Slovenija predlagane spremembe evropskih direktiv, ki zaostrujejo postavljene skupne cilje podpira, a opozarja, da je treba upoštevati specifičnosti posameznih držav.
Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Slovenija meni, da predstavljajo predlagane spremembe dobro osnovo za nadaljnjo razpravo, ki bo omogočila pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovite rabe energije, s tem pa prispevala k hitrejšemu energetskemu prehodu in opustitvi rabe fosilnih goriv ruskega izvora. Slovenija ob tem pozdravlja novo opredelitev »namenskega območja za obnovljive vire energije«, saj besedilo odraža primerno fleksibilnost pri določitvi prednostnih lokacij, prav tako podpira določitev obveznosti držav članic, da opredelijo kopenska in morska območja, ki so potrebna za postavitev obratov za proizvodnjo iz obnovljivih virov, da bi izpolnile svoje nacionalne prispevke k cilju glede deleža obnovljive energije do leta 2030.
Kot so sporočili z vlade, Slovenija predlog zvišanja deleža obnovljivih virov na 45 odstotkov v bruto končni rabi energije EU do leta 2030 lahko podpre, a ob tem dodaja, da se morajo hkrati upoštevati vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbo energije iz obnovljivih virov, kot je razpoložljivi potencial obnovljivih virov in v primeru Slovenije tudi relativno visoka deleža zaščitenih območij pod Natura 2000 in prometa v bruto končni rabi energije.
Prav tako mora biti cilj usklajen z ostalimi podcilji in drugimi okoljskimi zahtevami. Slovenija se zavzema tudi za natančno presojo vpliva na okolje ter za izračun vpliva na sektorske podcilje. Ker se Slovenija zaveda pomembnosti spodbujanja novih tehnologij obnovljivih virov, še posebej pozdravlja predlagane spremembe, ki naslavljajo pospešitev izdajanja dovoljenj za tovrstne projekte. Poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov je tudi po mnenju Slovenije ključna za dosego ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050, zato še posebej podpira možnost, da se za naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, njihovo priključitev na omrežje, samo povezano omrežje ali sredstva za skladiščenje šteje, da so v prevladujočem javnem interesu za posebne namene. Slovenija tudi odločno podpira ambicioznost na področju spodbujanja sončnih elektrarn na stavbah, vendar z upoštevanjem posebnosti posameznega nacionalnega stavbnega fonda, kot so protipotresne in konstrukcijske zahteve ter omejitve kulturne dediščine.
Slovenija podpira tudi zvišanje evropskega cilja glede povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030 z 9 na 13 odstotkov glede na leto 2020.