Zaradi številnih nadzornih vlog se včasih zgodi, da je na določenem delu gradbišča več nadzornikov (prepoznavnih po rdečih in belih čeladah) kot samih izvajalcev del.
Večplastni nadzor gradnje
Gradbišče se nahaja neposredno ob NEK, v občini Krško, v naselju Vrbina. Lokacija je bila izbrana zaradi bližine vira odpadkov in zaradi geološko primernih pogojev. Gradnja obsega več objektov, osrednji del pa je podzemni silos – betonski prostor, v katerem bodo shranjeni sodi z odpadki. Ob tem gradijo tudi podporne objekte, dostopne ceste in infrastruktura za varno upravljanje z odpadki. Za nadzor gradnje odlagališča skrbi več različnih akterjev. Inženir spremlja kakovost, terminski potek in finančni vidik del. Ob njem je prisoten tudi projektant, ki mora zagotavljati, da se gradnja izvaja v skladu z načrti. Poleg tega je na terenu tudi neodvisna zunanja kontrola kakovosti, ki preverja, ali izvajalci del sledijo predpisanim standardom. In nenazadnje, svojo vlogo pri nadzoru ima tudi naročnik, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), ki z lastnimi kadri spremlja vsak korak projekta.
Več čelad kot lopat
Čeprav je prisotnost številnih nadzornikov na prvi pogled morda videti nenavadna, gre za nujen standard pri gradnji jedrskih objektov. Vsak korak mora biti dokumentiran, preverjen in ustrezno nadzorovan. Ta situacija ponazarja, kako resno se jemlje varnost in nadzor v jedrskih projektih. Dela na gradbišču sicer napredujejo po planu. Gradnja silosa obsega podzemni izkop, ki ga po besedah ARAO ''izvajamo s pomočjo dveh bagrov, izkopani material pa nalagamo v transportne zaboje, ki jih nato z žerjavom spravimo na površino. Pri izkopu je izjemno pomembno, da smo pozorni na črpalne vodnjake, ki so razporejeni po celotni površini odlagalnega silosa in služijo razbremenjevanju pornih tlakov (tlakov v porah, ki so zapolnjene s podzemno vodo.)''
Zakaj je projekt pomemben
Slovenija se z gradnjo NSRAO pripravlja na zaprtje cikla ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Do zdaj so bili ti odpadki le začasno shranjeni v NEK, dolgoročne rešitve pa ni bilo. Z odlagališčem bo država dobila varen, nadzorovan in trajen način shranjevanja teh odpadkov. Projekt je tudi del mednarodnih zavez o odgovornem ravnanju z jedrskimi materiali. Po zaključku trenutnih faz bo sledila gradnja notranjih tehničnih elementov, vključno z varnostnimi sistemi in dostopnimi potmi. Cilj je, da bo odlagališče začelo obratovati predvidoma leta 2027. Projekt vodi Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), ki skupaj s številnimi nadzorniki zagotavlja, da gradnja poteka varno, kakovostno in transparentno.