Danes se v Parizu začenja 21. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah.
Njen namen je sprejeti nov, globalen, dolgoročen in pravno zavezujoč podnebni sporazum, ki naj bi vključeval vse države sveta. Konference se bo udeležilo več kot 120 svetovnih voditeljev, med njimi tudi Miro Cerar ter voditelji največjih osnaževalk.
Cilj sporazuma je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, s čimer bi se svet izognil katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. O sporazumu se bodo pogajali predstavniki 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja - 195 držav in EU.
Podnebne konference se udeležuje tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Pred konferenco je ponovno poudaril, da EU želi v Parizu doseči ambiciozen in zavezujoč dogovor. EU je marca kot prva predstavila svoje podnebne zaobljube, ki so še vedno najbolj ambiciozne. Cilj za zadržanje dviga globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja je še vedno dosegljiv. Izrazil je tudi upanje, da bodo pogajanja uspešna in da bo sklenjen mednarodni dogovor za učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb.
Na konferenci bodo sodelovali tudi komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete, ki je glavni pogajalec EU, ter drugi komisarji, ki si bodo vseskozi prizadevali za celovit, trajen in dinamičen dogovor, ki bo pospešil globalni prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu, odpornemu proti podnebnim spremembam.
Resolucija, ki so jo evropski poslanci sprejeli sredi oktobra, predstavlja mandat za delegacijo Parlamenta na podnebni konferenci. Resolucija poziva EU in države članice, naj se na podnebni konferenci zavzamejo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 40 odstotkov in povečajo svoje obveznosti za podnebno financiranje. V ta namen bi morala EU prispevati tudi del prihodkov iz prodaje emisijskih kuponov ter do konca leta 2016 sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij letalstva ter ladijskega prometa.
V resoluciji poslanci pozivajo EU, naj zahteva, da se za leto 2030 (glede na izhodiščno stanje leta 1990) postavijo cilji znižanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov, 40-odstotne energetske učinkovitosti in vsaj 30 odstotkov proizvedene energije iz OVE.
Resolucija poziva k splošni poživitvi podnebne politike EU v skladu z zgornjo mejo iz zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.
Po mnenju poslancev bi moral protokol, sprejet v Parizu biti pravno zavezujoč, biti usmerjen k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov do leta 2050 ali kmalu po tem roku, skladno s ciljem o zvišanju temperature za manj kot dve stopinji Celzija. Prav tako mora, če bo potrebno, predvidevati priprave na delovni program, ki se bo začel leta 2016, da bi določili dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij. Protokol bi moral tudi podpreti uvedbo petletnih obdobij za pravno zavezujoče izpolnjevanje obveznosti, da ne bi obtičali na nizki stopnji prizadevanj.
Resolucija izraža zaskrbljenost, ker je začetna analiza doslej predloženih prispevkov pokazala, da bi privedli do zvišanja med 2,7 in 3,5 stopinje Celzija v svetovni povprečni temperaturi. Parlament zato poziva pogodbenice, naj se na konferenci dogovorijo o reviziji prispevkov pred letom 2020, da jih bodo uskladile z zadnjimi znanstvenimi ocenami in varnim svetovnim ogljičnim proračunom, ki bo omogočil izpolnitev cilja dveh stopinj Celzija.
V zvezi s podnebnim financiranjem poslanci zahtevajo, naj se EU in države članice dogovorijo o časovnem načrtu za povečanje financiranja v skladu z obstoječimi obveznostmi, da bi prispevale pošten delež k skupnemu ciljnemu znesku 100 milijard dolarjev letno do leta 2020. Za mednarodno podnebno financiranje naj nameni prihodke od prodaje nekaterih pravic iz sistema za trgovanje z emisijami in iz ukrepov na ravni EU in mednarodni ravni glede emisij letalstva in ladijskega prometa. Poleg tega pa je parlament opozoril še, da je promet za energetiko drugi sektor z največ emisijami toplogrednih plinov, zato poziva pogodbenice, naj v sodelovanju z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Mednarodno pomorsko organizacijo še pred koncem leta 2016 pripravijo ukrepe za zmanjšanje emisij.
Politična volja držav obstaja, zato so pričakovanja javnosti 11. decembra velika. (pb)