V času, ko se svetovna skupnost sooča s podnebnimi spremembami, je ohranjanje biotske pestrosti pogosto spregledano. Biodiverziteta je temelj za delovanje ekosistemov, ki so ključni za preživetje človeštva. Družba ELES se zaveda, da njihove aktivnosti močno vplivajo na okolje, zato v svojih razvojnih načrtih posebno pozornost namenja ohranjanju biotske pestrosti. Z različnimi ukrepi pri gradnji prenosnih elektroenergetskih objektov stremijo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in k ohranitvi naravnega kapitala.
Sodelovanje za varstvo narave
Družba ELES prepoznava pomen partnerstev in sodelovanja z različnimi sektorji za doseganje trajnostnega razvoja, zato so vzpostavili partnerstvo z Živalskim vrtom Ljubljana, ki predstavlja pomembno središče za varstvo narave v Sloveniji. Javni natečaj ELES 3000 je bil prvi korak tega partnerstva, katerega cilj je bil najti ustvarjalne rešitve za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Projekt, ki je najbolj prepričal strokovno žirijo, opozarja na pomen zdrave prsti in njene ključne vloge v ekosistemu. Z umetniško instalacijo v Živalskem vrtu Ljubljana, bo projekt ustvaril nov habitat za različne oblike življenja in hkrati služil kot učna zapuščina za prihodnje generacije. Poudarja, da je ohranjanje bogate biotske pestrosti podzemnega sveta in naravnih procesov, ki jih ti nevidni sodelavci poganjajo, ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji.
Na javni natečaj je do roka oddaje 1. oktobra 2023 prispelo 21 prijav z raznolikimi koncepti projektnih skupin, v katerih je sodelovalno več kot 106 ustvarjalcev - oblikovalcev, arhitektov, umetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov različnih področij. Po več zasedanjih je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Barbara Mihelič (direktorica Živalskega vrta Ljubljana), mag. Uroš Salobir (direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES), Maja Vardjan (direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje), Vladimir Vidmar (vodja in kustos Male galerije Banke Slovenije) in Rok Žnidaršič (docent na Fakulteti za arhitekturo in podžupan MOL), podelila tri nagrade in dve častni omembi.
Prvo nagrado je prejel projekt z naslovom Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja skupine v zasedbi Luke Murovca, dr. Martine Modic in Brada Downeya. Skupina bo prejela nagrado v višini 10.000 evrov in produkcijska sredstva za izvedbo projekta v višini 30.000 evrov. Nagrajena skupina je o projektu zapisala: »Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja je umetniško delo iz naravnih materialov, ki simbolno opozarja na pomen ohranitve našega okolja. Instalacija opozarja obiskovalce, da je biotska raznolikost v veliki meri odvisna od zdrave prsti, ki jih mnogi jemljemo kot samoumevne. To umetniško delo bo postalo edinstven habitat za različne oblike življenja, ki ga bodo naravno poselile in ga sprejele kot svoj dom. Prisotnost skulpture v Živalskem vrtu ustvarja trajno učno zapuščino, ki bo navdihovala generacije obiskovalcev, da bodo cenile lepoto in kompleksnost naravnega sveta ter se zavzemale za njegovo zaščito v prihodnosti.«
Pomen projekta
Projekt "Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja" s svojo sporočilnostjo in umetniško interpretacijo ustvarja most med človekom in skritim svetom biodiverzitete. Z izpostavitvijo intrinzične vrednosti zemlje in njenih prebivalcev projekt spodbuja k razmisleku o človekovi odgovornosti do naravnega okolja. Ta pristop poudarja pomen biotske pestrosti in spodbuja k razmisleku o našem odnosu do Zemlje in načinov, kako lahko kot posamezniki prispevamo k njenemu varovanju. Sprojektom "Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja" družba ELES in partnerji uspešno premoščajo vrzel med znanostjo, umetnostjo in širšo javnostjo. Umetniška instalacija služi kot fizični in vizualni opomnik o pomembnosti našega naravnega okolja in nas vabi k razmisleku o našem mestu in vlogi v ohranjanju Zemlje za prihodnje generacije.
Drugo nagrado je prejel projekt Odmrli les za živ gozd, ki je delo projektne skupine v sestavi: izr. prof. dr. Dušan Jurc, Bojan Jurc in Javni zavod Mala ulica. Tretjo nagrado je prejel projekt Exploratorium skupine v zasedbi Mihe Godca, Robertine Šebjanič, Martine Mušič, dr. Alenke Malej in UR institute. Častno pohvalo strokovne komisije sta prejela projekta BIOpeka, delo prijavitelja Leppa in projektne skupine v sestavi: Zala Košnik, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Lara Gligič, Gaja Golja in dr. Marko Ilić, ter Prisluhnimo, delo prijavitelja društva Četrtek in projektne skupine v sestavi: Luka Bernik, Jure Kralj, Maša Kralj, Domen Klinc, Črt Štrubelj, Domen Svetin, Nej Bizjak, Blaž Bohinc in Maja Budna.
Člani žirije so ob razglasitvi zmagovalca javnega natečaja ELES 3000 izrazili navdušenje nad projektom "Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja", ki so ga prepoznali kot izjemen prispevek k ozaveščanju o pomenu biotske raznovrstnosti in zdravja našega planeta. Poudarili so, da je projekt s svojo umetniško interpretacijo in impozantno strukturo izpostavil ključno vlogo zemlje in skritih, nevidnih prebivalcev za obstoj življenja na Zemlji. Projektna skupina je s tem delom poudarila odgovornost človeštva do ohranjanja bogate pestrosti življenja, ki je pogosto prezrto, a bistveno za ohranjanje Zemlje kot take.
Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES, je izrazil veliko zadovoljstvo z odzivom na prvi javni natečaj v okviru programa ELES 3000, poudarjajoč obsežno število kvalitetnih prijav, ki so prispele. Ob tem je izpostavil, da izbor zmagovalnega projekta "Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja" ni bil enostaven, vendar je bila odločitev žirije enotna, zaradi sporočilnosti in umetniške interpretacije projekta. Poudaril je, da instalacija s svojo impozantno strukturo izpostavlja pomen zemlje in skritih, nevidnih prebivalcev za razvoj in obstoj življenja na Zemlji, kar simbolizira nujnost ohranjanja biotske pestrosti za ohranitev našega planeta. Salobir je poudaril odgovornost človeštva, da naredi vse, kar je v njegovi moči, za varovanje in spoštovanje te pestrosti, tudi če to vključuje sprejemanje objektov, ki omogočajo napredek in udobno življenje, saj bo Zemlja ostala Zemlja le, če človeštvo prevzame breme negativnih vplivov svojega razvoja na okolje.
Direktorica Živalskega vrta Ljubljana, Barbara Mihelič, je izpostavila, kako projekt ustvari most med človekom in naravo ter opozarja na nezadostno zavedanje o pomenu in intrinzični vrednosti biodiverzitete, še posebej v Sloveniji, ki se ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Instalacija, ki vključuje tri kamnite krogle, simbolizira zemljo in prst kot temelj za življenje, hkrati pa osvetljuje pomen skritih življenjskih oblik in njihovega prispevka k našemu planetu.
Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je dodala, da projekt na enigmatičen način izpostavlja širok spekter življenja in obstoja, ki presega človeško percepcijo. S tem delom se človekova povezanost in odvisnost od ekosistema predstavita kot ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, projekt pa s svojo pojavnostjo v javnem prostoru deluje kot katalizator za spremembo našega odnosa do zemlje. Skupno sporočilo žirije je, da zmagovalni projekt ne samo poudarja pomembnost ohranjanja biotske raznovrstnosti za prihodnost Zemlje, ampak tudi uspešno povezuje umetnost in znanost v močno orodje za ozaveščanje in izobraževanje javnosti.