IOVE je pristojne za energetiko seznanil s konceptom energetske obnove javnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu.
Inštitut za obnovljive vire energije (IOVE) se po besedah direktorja Boža Dukića že dve leti trudi, da bi predvsem lokalne skupnosti prepričal o zamisli energetske obnove javnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu. Pred dnevi je s tem konceptom seznanil tudi pristojne na ministrstvih za infrastrukturo in prostor, kmetijstvo in okolje, gospodarski razvoj in tehnologijo ter finance. IOVE pričakuje, da bo država podprla omenjeni koncept energetske obnove javnih objektov, predvsem promocijsko. Slovenija se je namreč glede na direktive EU zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, rabo obnovljivih virov energije pa povečala za 20 odstotkov.
»Finančna situacija nam je vsem dovolj jasna, torej sredstev predvidoma za energetsko obnovo osnovnih šol in vrtcev ni na obzorju. Ponujamo možnost javno-zasebnega partnerstva, vendar za to rešitev doslej ni bilo pravega posluha. Kljub težavam sta bili doslej sklenjeni že dve pogodbi: občina Postojna je po tem principu financirala energetsko obnovo šolskega objekta, občina Vipava pa bo obnovila dvorec Lanthieri v Vipavi. V pripravi je projekt še za eno prekmursko občino, več občin pa na to preprosto še čaka,« je povedal Dukić.
V čem je čar tovrstne rešitve?
Glede zamisli o energetski obnovi javnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu Dukić pojasnjuje, da se v osnovi sklene pogodba o dobavi potrebne toplotne energije za vsak posamezni objekt in lokalna skupnost plačuje dobavljeno energijo skozi obratovalni strošek. Zasebni partner v času trajanja pogodbe dobavlja dogovorjeno količino toplotne energije in servisira sistem, katerega je vgradil. Po zaključku pogodbeno dogovorjenega časa in prejemu dogovorjenega plačila za dobavljeno energijo zasebni partner prenese vso vgrajeno opremo na javnega partnerja, vse brez bremen.
»Lokalna skupnost si s takšno pogodbo zagotovi dejansko fiksno ceno za dobavljeno energijo, ne glede na višino cen energentov na prostem trgu. In seveda si tako zagotovi kompletno energetsko obnovo, v skrajnem primeru pa vsaj zamenjavo strojnih elementov. Pri tem je potrebno vedeti, kaj je v letnem plačilu upoštevano, in sicer: investicijski vložek s pripadajočimi obrestmi za vloženi kapital, servisiranje in vzdrževanje, ter pokrivanje tudi stroškov električne energije za obratovanje sistema. Bistvo pogodbenega javno-zasebnega partnerstva je v dejstvu, da lokalna skupnost za energetsko obnovo v tem partnerstvu ne plača nič več, kakor plačuje z letnimi obstoječimi obratovalnimi stroški,« pojasnjuje Dukić.
Sicer pa energetsko obnovo javnih objektov predvideva tudi NEP, ki je trenutno še v javni obravnavi. Osnutek tega dokumenta predvideva obvezno energetsko obnovo javnih objektov do leta 2030.
Miro Jakomin