Evropska investicijska banka (EIB) napoveduje, da bo do konca leta 2020 prenehala financirati projekte s področja fosilnih goriv.
EIB je pripravila nov osnutek politike dodeljevanja posojil energetskim projektom, v skladu s katerim bi do konca leta 2020 ukinila financiranje projektov s področja fosilnih goriv. S tem želi tudi sama prispevati svoj delež v boju proti podnebnim spremembam.
Nova politika EIB bi ustavila financiranje teh projektov tako v EU kot izven nje in podeljevanje posojil uskladila s cilji Pariškega sporazuma ter pomagala EU pripeljati v nizkoogljično družbo do leta 2050. Poteza EIB kot največjega posojilodajalca za tovrstne projekte je lahko tudi dober zgled drugim javnim bankam, da bi sprejele podoben ukrep.
V osnutku se je EIB zavezala, da ne bo več podpirala proizvodnje iz premoga in nafte na koncu proizvodne verige, pridobivanja premoga, infrastrukture za premog, nafto in zemeljski plin (omrežja, terminali za utekočinjeni zemeljski plin, skladiščenje) in proizvodnje električne energije ali proizvodnje toplote iz fosilnih goriv. Izključitev ne zajema samo neposrednih posojil EIB za naložbe, temveč tudi operacije EIB, ki jih izvajajo posredniki, kot so poslovne banke in investicijski skladi.
Izjema ostajata financiranje naložb v visoko učinkovite kogeneracije na zemeljski plin z manj kot 250 g emisij CO2 na kWh in financiranje učinkovitih plinskih kotlov, vključenih v programe obnove stavb. Prav tako bo še naprej ostajala možnost finančne podpore za naložbe s področja nizkoogljičnih plinov in jedrske energije.
To pomeni, da bi EIB v skladu z novo politiko dodeljevanja posojil za energetske projekte še naprej podpirala proizvodnjo nizkoogljičnih plinov (vodik, bioplin in sintetični plin), povezovanja omrežij z novimi viri proizvodnje nizkoogljičnih plinov in prilagoditev obstoječe infrastrukture za prenos nizkoogljičnih plinov.
Zagovorniki nove politike dodeljevanja posojil EIB opozarjajo, da je pri podporah tem projektom ključno, da ostanejo omejene, sicer bi lahko obstajala možnost, da bi se uporabljale kot prikrita subvencija projektom s področja fosilnih goriv. Poleg tega mora podpora projektom s področja nizkoogljičnih plinov slediti realni oceni njihovega potencialnega prispevka energetskemu sistemu in podnebnim ukrepom.
Osnutek nove politike podeljevanja posojil EIB morajo sedaj podpreti države članice EU. Pričakovati je, da se bo to zgodilo, saj je podporo ukinitvi financiranja projektov s področju fosilnih goriv s strani EIB izrazila tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.