V septembru 2022 se je zaključila 1. faza projekta, ki je ustvarila noveliran model podtalne vode, usmerjen na njene nizke nivoje, ki pozitivno vpliva na pomanjkanje vode v prihodnosti. Podzemna voda je bila v preteklosti na območju vodonosnika podzemne vode (podtalnice) na Krško - Brežiškem polju vedno vezana na reko Savo. Občasno je reka napajala vodonosnik, včasih pa se je podzemna voda stekala v reko, odvisno od padavin in vodnatosti. Stik vodonosnika z reko Savo je sedaj drugačen zaradi zgrajene tesnilne zavese ob hidroelektrarni in pretočni akumulaciji, ki preprečuje prekomeren dvig podtalne vode, ki bi lahko ogrozila stanovanjske hiše in druge objekte. Po drugi strani pa akumulirana voda predstavlja potencial za napajanje vodonosnika, v primeru nevarnosti upada zalog podtalne vode.
Pri napajanju vodonosnika in pretočne akumulacije je treba odgovoriti na več vprašanj, kot npr. koliko vode je potrebno za določen vpliv na vodonosnik, kdaj in kako dolgo je potrebno bogatiti podtalno vodo ter kje in kako se bogatenje izvede. Da bi poiskali prave odgovore, v družbi HESS vodijo raziskovalni projekt. Njegovi rezultati bodo omogočil tudi predvidevanje, kako bodo na vodonosnik vplivale klimatske spremembe ter dinamika sprememb v morfologiji pretočne akumulacije. Hidroelektrarna Brežice bo tako postala prva HE v Sloveniji in med prvimi na svetu, ki bo omogočala odziv na klimatske spremembe, zmanjšala ranljivost družbe in izboljšala pogoje kmetijstva ter črpanja za potrebe pitne vode v okolici hidroelektrarne.
V družbi HESS, kot energetski družbi, ki za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira – reke Save uporabljajo njen hidroenergetski potencial, nosijo družbeno odgovornost tudi do širšega prostora, v katerem se nahajajo hidroelektrarne in pretočne akumulacije. Pomembno je, da vlagajo v znanstvene pristope in inženirsko proučevanje naravnih danosti, saj le znanje in izmerjeni podatki omogočajo pilotne projekte, ki bodo koristili družbi v zahtevnem obdobju nepredvidljivih, a drastičnih klimatskih sprememb. S pilotnimi projekti, kot je bogatenje vodonosnika Krško - Brežiškega polja, bodo s pomočjo hidroelektrarn omogočili primeren odziv nanje.