Borzen je danes s podelitvijo nagrad zaključil prvi natečaj za študente za najboljšo raziskovalno nalogo s področja kratkoročnega napovedovanja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril direktor Borzena dr. Karlo Peršolja, so nad odzivom navdušeni, saj se je na natečaj prijavilo kar 84 študentov iz 15 fakultet, kar kaže na to, da se mladi želijo in zmorejo vključevati v oblikovanje trajnostne energetike v prihodnosti, potrebujejo pa zato priložnost. Zato so po njegovem mnenju zmagovalci vsi, ki so izbrali dovolj poguma in znanja, da so se prijavili na natečaj. Borzen je želel z natečajem za študente doseči večje zavedanje o pomembnosti obnovljivih virov energije pri mlajši populaciji ter predvsem spojiti znanstveno-raziskovalni potencial študentov in aktualne dileme obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, usmerjeno na izzive kratkoročnega napovedovanja proizvodnje razpršenih virov energije, predvsem kjer je prisotna močna eksterna, vremenska komponenta.
Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemena Potiska je tovrsten razpis dobrodošel, da se seznanimo z dosežki mladih, saj bo trajnostna energetika, tako obnovljivi viri kot učinkovita raba energije, močno zaznamovala njihovo prihodnost. Pred njimi so tako številni izzivi s tehnološkega, ekonomskega in družbenega vidika, zato je toliko bolj pomembno, da se jih čim prej vključi tudi v reševanje realnih vprašanj iz prakse. Od skupnega ravnanja je namreč odvisno, koliko energije bomo v prihodnosti porabili.
Strokovna komisija je imela pri izbiri najboljših nalog izjemno težko delo, naloge pa je ocenjevala po kriterijih celovitosti, praktične uporabnosti in izvirnosti. Prvo mesto je tako zasedel Dejan Hrovatin z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko z raziskovalno nalogo Vpliv kvalitete vhodnih podatkov pri napovedi proizvodnje električne energije. Drugo mesto je zasedel Gašper Vozelj, prav tako z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, tretje mesto pa Matija Mlakar z mariborske fakultete za strojništvo. Vsi trije študentje so svoje raziskovalne naloge tudi predstavili udeležencem. Ob tem so si bili enotni, da je napovedovanje proizvodnje elektrarn na obnovljive vire in naloga natečaja zanje predstavljalo nov strokovni izziv, še posebej pa jih je nagovorilo to, da gre za dejansko življenjsko situacijo. Posebna priznanja za perspektivno naloge so prejeli še Eva Demšar, Martin Frešer, Nina Kranjec in Karolina Koren.
Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo na temo izzivov trajnostne energetike in mladih za prihodnost. Beseda je tekla o tem, kakšno naj bo okolje, da bo mladim omogočilo razvoj, o perspektivnih področjih energetike, o vključevanju mladih v podjetja in inštitucije na tem področju, njihovem sodelovanju in pomoči študentom, povezovanju fakultet in gospodarstva in ne nazadnje o prihodnosti obnovljivih virov. Razprava je pokazala, da je konkretno vključevanje mladih in študentov nujno, kot je tudi prav v trajnostni energetiki za mlade velik zaposlitveni potencial. Najboljši način za napovedovanje trajnostne prihodnosti pa je, da jo tudi mladi soustvarjajo zdaj. (pb, mj)