Energetika

Brez finančnega vidika z odgovornostjo ne bo nič

Na Elesu je potekal posvet na temo družbene odgovornosti v podjetjih, s poudarkom na primerih dobrih praks v elektrogospodarstvu.
Brez finančnega vidika z odgovornostjo ne bo nič

O megatrendih in vprašanjih energetske prihodnosti je uvodoma spregovoril Aleš Prešeren iz Siemensa. Energetika se sooča z zahtevo po podvojitvi inštalirane moči do leta 2030, kar pomeni, da se bodo zmogljivosti, ki so bile zgrajene v sto letih, v naslednjih dveh desetletjih podvojile. Različne države se na ta izziv odzivajo različno, odločajo pa se na osnovi razpoložljivosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti vira. Kot kažejo napovedi, bo uporabe plina in obnovljivih virov vse več, zaradi držav v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, pa bo naraščala tudi raba premoga in jedrske energije. Na te megatrende se s svojimi produkti in rešitvami odzivajo tudi v Siemensu, kjer dajejo velik poudarek pobudam svojih zaposlenih in zato veliko vlagajo v razvojne programe. Tako samo v Nemčiji na leto prejmejo sto tisoč predlogov inovacij svojih zaposlenih in prav inovacije so osnova za nadaljnjo tržno rast.

O uresničevanju trajnostnih usmeritev posameznih podjetij in komunikacijski podpori ter o dilemah, izzivih in priložnostih na področju energetike je v nadaljevanju spregovorila Mojca Drevenšek iz Consensusa. Osrednja tema je bila integrirano oziroma trajnostno poročanje in umeščanje le-tega v samo jedro poslovanja podjetja. Pri tem je opozorila, da ne smemo dopuščati ločevanja med trajnostnim razvojem in finančnimi vidiki, sicer bomo pri svojem trajnostnem razvoju neuspešni. Ekonomski, družbeni in okoljski pogled na trajnostni razvoj moramo uravnotežiti in vpeti v poslovanje podjetja. Najti moramo presečno množico med vizijami, vrednotami in poslovnimi strategijami ter načrti na eni strani in med pričakovanji, interesi in zahtevami družbe na drugi strani. Izmed teh pa moramo nato izbrati tiste, ki so relevantne za posamezno dejavnost. Pri tem pa je treba upoštevati vpliv na poslovanje, regulatorne spodbude, konkurenco, deležnike in družbene trende ter priložnosti za inovacije. Pri vsem pa moramo spremljati tudi dogajanje v okolju – kaj se dogaja v družbi in kaj misli o energetiki, saj so te teme v medijih pogoste in zelo odmevne, ter spodbujati energetsko pismenost. Le obveščeni, izobraženi in ozaveščeni posamezniki in skupine se lahko namreč kompetentno vključujejo v razprave in (so)odločajo o energetski prihodnosti.

Bistvo je v sinergijskem povezovanju

Rajko Dolinšek iz agencije Informa Echo, je ob tej priložnosti predstavil rezultate Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2011, ki je potekala že tretje leto in se pri tem navezal predvsem na uporabo teh podatkov pri trajnostnem poročanju oziroma komuniciranju in strategijah družbene odgovornosti. Rezultate moramo obravnavati iz več zornih kotov: energetskega tehnološkega, zakonodajnega, ekonomskega, okoljskega, psihološkega in socialnega. Za spodbujanje trajnostnega razvoja je bistven sinergijski način povezovanja individualnih motivov in interesov, podjetniških interesov in družbenih interesov. Bolj jih uspemo povezati, uspešnejši bomo. Novost tretjega vala raziskave je tudi prikaz trendov ravnanja z energijo v primerjavi s preteklim letom. To pa je pomembna dodana vrednost, saj ti podatki uporabnikom raziskave (podjetja, zakonodajalec in drugi) omogočajo spremljanje sprememb pri ravnanju z energijo v času in s tem celovitejši vpogled v rabo energije v gospodinjstvih. Zagotovo pa so temelj za ozaveščanje in spodbujanje (tudi finančno) ljudi k trajnostnem razmišljanju ter za morebitne spremembe oziroma uskladitve zakonodaje, ki bodo na koncu pripeljale do tega.

Dobrih praks veliko, a so navzven premalo vidne

Predstavitev dobrih praks družbene odgovornosti v elektrogospodarstvu je pokazala, da so elektrodistribucijska podjetja že prestopila klasične oblike gospodarskega razvoja, kjer je bilo pomembna le finančna uspešnost. Danes so to družbeno odgovorna podjetja, ki želijo zmanjševati negativne družbene in okoljske vplive svojega delovanja ter ustvariti dodano vrednost za lokalno skupnost.

Renata Križnar iz Elektro Gorenjska je tako predstavila zanimivo akcijo S kolesom potujem, okolje varujem, v okviru katere so k sodelovanju povabili lokalne turistične organizacije v krajih z električnimi polnilnicami. Z željo spodbuditi turistične oglede lokalnih kulturnih in naravnih znamenitosti s kolesi, so iz sklada Reenergija prispevali tudi nekaj manj kot 18 tisoč evrov za nakup 28 električnih koles, ki so jih razdelili med sodelujoče turistične organizacije.

Tudi Elektro Ljubljana z delovanjem na različnih področjih že vrsto let sledi konceptu družbene odgovornosti. Med drugim že 25 let tudi na področju izobraževanja otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah o elektroenergetski stroki in o poklicih v elektrogospodarstvu. Da je tovrstno izobraževanje uspešno, kaže ugotovitev, da so danes najbolj varčni pri rabi energije prav tisti, ki jih je na začetku svoje poklicne poti obiskoval elektrikar Piko.

Siemensovi nosilni stebri družbene odgovornosti v Sloveniji so okoljsko osveščevalna kampanja Ljubljana pametno mesto, kampanja spodbujanja tehniške izobrazbe pri otrocih Skrinja odkritij in projekt Ethos, to je promocija skladnosti poslovanja kot vzvoda konkurenčnosti.

S projektom Uresničujmo, z energijo varčujmo SODO želi dvigniti zavedanje o varčni in učinkoviti rabi električne energije med gospodinjskimi odjemalci, še posebej med mladimi in mladimi družinami. Prva faza tega projekta je uspešno končana, odziv pa je SODO utrdil v prepričanju, da z osveščanjem nadaljujejo tudi v prihodnje.

Kot je dejala Doris Kukovičič-Lakič, je TE-TOL velik energetski objekt, ki je umeščen v samo središče Ljubljane in to je zagotovo razlog, da so odgovorni tako do svojih zaposlenih kot do okolja, v katerem delujejo. Zato so aktivni v številnih projektih. Med drugim so sodelovali pri obnovi poti na Šmarno goro, ki je zelo obiskana pohodniška točka okoliških prebivalcev. Skupaj z lutkovnim gledališčem FRU-FRU so pripravili lutkovno predstavo Obisk Dr. Eka, ki na poučen in zabaven način otroke osvešča o ustreznem ravnanju z odpadki. Vzpostavili so mobilni portal TE-TOL, kjer prebivalci Ljubljane lahko na preprost način pridobijo celovite informacije o delovanju in vplivu TE-TOL na kakovost okolja, v katerem živijo, in s tem na njihovo zdravje. Lotili pa so se tudi snemanja predstavitvenih filmov, ki prikazujejo energetski pomen TE-TOL-a skozi prikaz pomembnejših delovnih procesov in ljudi. Dva sta že dostopna, dva sta v fazi montaže (o pomenu soproizvodnje in energentih), v načrtu pa sta še dva (o pomenu daljinskega ogrevanja in poseben film za otroke, v katerem bo sodeloval tudi Dr. Eko). (pb)

Oglejte si fotogalerijo s posveta.

 

Polona Bahun
O avtorju