Brez jedrske energije tudi v prihodnje ne bo šlo

Tako vsaj navajajo predstavniki Mednarodne agencije za energijo in Agencije za jedrsko energijo v nedavno objavljenem osveženem poročilu o prihodnosti jedrske energije s pogledi vse tja do leta 2050. Kot poudarjajo, jedrska energija trenutno zagotavlja 11 odstotkov proizvodnje električne energije na svetu in celo 18 odstotkov v razvitih državah, pri čemer naj bi njena vloga, če želimo slediti scenariju o maksimalnem segretju ozračja za 2 stopinje, bila tudi v prihodnje ključna.
Še več, kot navajajo v omenjenem poročilu bi se morale instalirane zmogljivosti jedrskih elektrarn na globalni ravni s sedanjih 396 GW do leta 2050 povečati kar na 930 GW, s čimer bi zagotovile 17-odstotni delež v proizvodnji električne energije.
Nesreča v Fukušimi je sicer v nekaterih državah pripeljala do sprememb energetske politike in nekatere države so se jedrski energiji srednjeročno celo pripravljene odpovedati (Belgija, Nemčija, Švica), se pa pojavljajo tudi nove države, ki šele vstopajo v jedrski program (Poljska, Turčija). Zaznati je tudi rast uporabe jedrske energije v hitro razvijajočih se državah, kjer prednjači še zlasti Kitajska, ki naj bi svoje jedrske zmogljivosti z 17 GW v letu 2014 do leta 2050 povečala na 250 GW. Rast zmogljivosti je pričakovati tudi v Indiji, nove projekte pripravljajo tudi v Veliki Britaniji in Rusiji, vse več zanimanja za jedrsko energijo pa je tudi na srednjem in bližnjem vzhodu.
Kot še navajajo v poročilu, je lani bilo po svetu v gradnji kar 72 reaktorjev, kar je največ v zadnjih 25. letih, v prid nadaljnjemu razvoju jedrske energije pa naj bi bile tudi nove izboljšane tehnologije (reaktorji 3. generacije in manjši modularni reaktorji) in večstopenjski varnostni sistemi ter ne nazadnje tudi dejstvo, da gre kljub vsemu za brezoogljično, zanesljivo in trajnostno oskrbo z električno energijo. (bJ)