Brez naprednega distribucijskega sistema ni energetske prihodnosti

Izpostavili so predvsem razvojno vlogo distribucijskih podjetij in njihov pomen za uresničevanje strategije RS ter predstavili predloge za oblikovanje razvojno vzdržnega in uresničljivega EKS za pristojno ministrstvo. Prav distribucijska omrežja podjetij so namreč tista, ki morajo zagotavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriko in tista, ki postavljajo osnovne pogoje za kakovostno bivanje državljanov in nadaljnji razvoj države. Spregovorili so še o širini in pomenu distribucijskega sistema, predvsem pa izpostavili priložnosti, ki jih EKS prinaša in jih morajo pripravljavci ustrezno prepoznati. Tudi vlogo distribucijskega sistema, ki je po mnenju vseh trenutno v EKS premalo poudarjena. Prav napredna in močna distribucijska omrežja so potreben pogoj za vse prioritete v EKS za prehod v nizkoogljično družbo.

Za zagotavljanje nemotene oskrbe odjemalcev in za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema za električno energijo je ključnega pomena namreč stabilno, robustno in napredno distribucijsko omrežje, ki mora biti redno vzdrževano in ustrezno načrtovano glede na potrebe in posebnosti lokalnega okolja, česar se podjetja dobro zavedajo.

Vsi se strinjajo, da je EKS ključni dokument, ki ga naša država v tem trenutku potrebuje. Z njim bodo začrtane smernice razvoja slovenske energetike za naslednjih 40 let in s tem pot strateškim naložbam, ki bodo lahko pripeljale do želenega cilja, nizkoogljične družbe. Prav tako EKS predstavlja podlago za državni razvojni energetski načrt, oba pa za razvojne načrte operaterjev. Pri oblikovanju EKS zato distribucijska podjetja zavzemajo proaktivno držo, saj so prepričani, da je to njihova dolžnost in odgovornost.

Zato so v GIZ - Distribucije električne energije, ki jo vodi predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, pripravili osem predlogov, ki bi jih pripravljalci EKS morali upoštevati pri pripravi tega strateškega dokumenta. Mag. Boris Sovič je izpostavil, da GIZ distribucija predlaga, da se gradivo, ki je osnova za pripravo EKS, uskladi z zakonom, pri tem pa spoštuje nacionalno specifiko in mednarodne obveznosti. Ker je to dokument, ki je predpisan kot osnova drugim načrtom, bi morale biti razkrite tudi uporabljene podatkovne podlage, predpostavke in izračuni. Pričakujejo, da bodo predstavljeni instrumenti države za realizacijo strateških ciljev ter vsaj nakazana pomembna vprašanja kot so politika cen, tarif, dajatev ter eksplicitnih in implicitnih podpor. Ob pričakovani precej bolj uravnoteženi obravnavi celotne energetske verige, z ustrezno umeščenostjo distribucije električne energije, je pomembna usklajenost energetske, okoljske, davčne in drugih politik. In ne nazadnje se je treba zavezati k poštenim in preglednim odnosom med uporabniki, akterji trga, izvajalci dejavnosti, družbeniki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami.

Težišče razvoja se prenaša na distribucijsko omrežje

Predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič je poudaril, da distribucijsko omrežje Slovenije z električno energijo oskrbuje več kot 945 tisoč odjemalcev. Prevzem električne energije iz distribucijskih virov se drastično povečuje in danes je nanj priključenih že več kot 4.500 proizvodnih virov, ki proizvedejo 1 TWh električne energije. Iz EKS je razbrati, da se bo do leta 2030 proizvodnja distribuiranih virov zvišala za 3 do 7 TWh. Zato je velika pomanjkljivost EKS, da ne predvideva smeri razvoja elektrodistribucijskega sistema, ki bo v prihodnjih letih deležen največjih sprememb. Razvoj omrežja bo namreč prisiljen slediti trendom informatizacije in digitalizacije omrežja, ter v določeni meri sodelovati pri oblikovanju brezogljične družbe. Soočeni pa smo tudi z elektrifikacijo prometa, na kar mora biti omrežje pripravljeno. EKS bi zato moral nakazati tudi rešitve in pristope k tem izzivom. Večino povečanja potreb po električni energiji bo namreč nosilo prav distribucijsko omrežje.

Predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je dejal, da napoved porabe električne energije, ki se približuje 20 TWh, ni posebej problematična, niti ne odstopa dosti od pričakovanj. Tisto, kar je pomembno, pa je vprašanje moči in njene bilance v elektroenergetskem sistemu. V EKS bi zato pričakovali kaj več o omrežjih, predvsem distribucijskih, ker se vsa razpršena proizvodnja vključuje v distribucijska omrežja.

Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je izpostavil, da v EKS ni nikjer natančno določeno financiranje razvoja omrežja oziroma ni jasne povezave med viri financiranja in zadanimi cilji razvoja distribucijskega omrežja. Poleg ostalega v EKS končna cena električne energije, ki ima več komponent, ni dovolj razdelana.

Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je izpostavil aktivno vlogo uporabnika v prihodnosti ob ustrezni tarifni podpori. Za doseganje zastavljenega dolgoročnega cilja prehoda v nizkoogljično družbo je treba krepiti predvsem elektrodistribucijska omrežja in prepoznati vlogo uporabnika omrežja. Ta vedno bolj prevzema vlogo aktivnega odjemalca v delovanju energetskega sistema ter na področju učinkovite rabe energije. Proaktivnost uporabnika pa lahko omogočijo le okrepljena in pametna oziroma digitalizirana distribucijska omrežja ter ustrezni tarifni sistemi, ki jih dosežemo z ustrezno omrežninsko tarifno politiko.