Projekt LIFE Podnebna pot 2050 je namenjen spremljanju napredka in načrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Projekt gradi na razvoju in dopolnitvi obstoječega sistema za pripravo projekcij in spremljanju izvajanja ukrepov. Predstavniki vseh inštitucij, ki so sodelovali pri pripravi strokovnih podlag so se na spletnem dogodku osredotočili na predpostavke, modele in rezultate analiz scenarijev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in njihove učinke.
V uvodnem nagovoru je vodja Centra za energetsko učinkovitost mag. Stane Merše poudaril, da je tokratni dogodek namenjen predstavitvi rezultatov analize scenarijev. V konzorciju, ki vodi Center za energetsko učinkovitost so izdelali projekcije emisij do leta 2050 in ocenili učinke scenarijev glede na pomembne kriterije. Ključni rezultati teh analiz so predvsem, da si Slovenija lahko zastavi cilj, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, ter da do tega cilja vodi več scenarijev. Ob tem je podnebno nevtralnost možno doseči ob pospeševanju različnih sektorskih in drugih pomembnih dejavnikov in kriterijev, kot so zanesljivost oskrbe, konkurenčnost, prehranska varnost in drugi vidiki družbe. Predvsem pa so strokovne podlage tudi pokazale, katere pomembne odločitve bo treba sprejeti na poti do tega zahtevnega cilja, kot je izbira energetske mešanice, obvladovanje obsega prometa in drugih vidikov. Prav poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na današnje emisije in bodo vplivali na prihodnje emisije je ključno, ko se pogovarjamo o zaostrovanju naših ciljev že do leta 2030, zato bodo že te podlage prispevale k tem procesu.
Treba bo streti trd oreh – promet
Proces priprave podlage je pripravljen iz strokovnega dela in nadaljnjega procesa odločanja. Glavni namen predstavitve je bila zato najti čim več zaključkov in usmeritev, ki so pomembni za pot v podnebno nevtralnost.
Katrina Trstenjak iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS je predstavila izhodišča strokovnih podlag in njihove ključne poudarke. Kadar govorimo o podnebnih spremembah govorimo na eni strani o prilagajanju nanje in po drugi strani o blaženju podnebnih sprememb. Ko govorimo o slednjem, govorimo o tem, kako zmanjševati emisije. Ko pa govorimo o prilagajanju, govorimo ukrepih in načinih prilagajanja na podnebne spremembe, ki so neizogibne. Govorila je o blaženju, torej o tem, kako zmanjševati emisije. Strokovne podlage so se največ ukvarjale z blaženjem podnebnih sprememb. Slovenija je pri pripravi sledila podnebni politiki EU, torej pariškega sporazuma in uredbe o upravljanju energetske unije, ki poleg priprave dolgoročne podnebne strategije Sloveniji nalaga tudi pripravo NEPN.
Slovenija bi morala že do konca leta 2020 Evropski komisiji predložiti svojo Dolgoročno podnebno strategijo, kar pomeni, da smo v zamudi. Je pa vlada aprila sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Cilj, ki si ga Slovenija zastavlja v tem dokumentu, je doseganje podnebne nevtralnosti oziroma neto ničelnih emisij do leta 2050. Predlog Resolucije je predviden za obravnavo na 24. redni seji DZ, ki bo predvidoma na sporedu v juliju, pred tem pa ga bo obravnaval še Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Slovenija je najprej sprejela NEPN in nato pripravila dolgoročni podnebni načrt, kar je ravno obratno, vendar je vseeno pomembno, da sta bila oba dokumenta oziroma strokovne podlage zanje pripravljene usklajeno. To pomeni, da so uporabljene iste strokovne podlage, ki pa še ne zajemajo zaostrenih ciljev zmanjšanja emisij na ravni EU za 55 odstotkov do leta 2030, ni pa zmanjšanje še dodeljeno posameznim sektorjem.
Promet je v Sloveniji postal tisti sektor, ki k skupnim emisijam prispeva največji delež emisij, to je več kot 33 odstotkov. Sledijo proizvodnja električne energije in toplote, industrija, kmetijstvo, široka raba, stavbe in tudi odpadki. Emisije, ki niso vključene v sistem trgovanja EU ETS, obsegajo več kot 60 odstotkov, največ od tega sektor prometa. V sistemu EU ETS pa največ emisij prispeva proizvodnja električne energije in toplote ter industrija. Slovenija že znižuje emisije, a iz prometa so v obdobju od leta 2005 do leta 2018 narasle za 32 odstotkov, kar pomeni, da je na tem področju treba narediti še veliko. V sektorju široke rabe, predvsem stavb, so se emisije v tem obdobju zmanjšale za 51 odstotkov, zmanjšanje je bilo doseženo tudi v industriji ter proizvodnji električne energije in toplote.
Slovenija bo nacionalne cilje emisij iz sektorjev, ki niso zajeti v sistem trgovanja, dosegla. So pa bili ti cilji postavljeni že pred leti, ko situacija še ni bila tako zaostrena. Zato z doseganjem cilja še ne moremo biti zadovoljni. NEPN predvideva, da bi se do leta 2030 skupne emisije zmanjšale za okrog 36 odstotkov. V sektorju ne-ETS je Slovenija bolj ambiciozna od EU.
Pripravljavci so v sklopu priprave podlag za dolgoročno podnebno strategijo naredili in analizirali več scenarijev in upoštevali več predpostavk za vsak sektor posebej. To je pokazalo, da nas dva scenarija, z jedrsko in z uporabo sintetičnega plina, pripeljeta do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Pri specifični rabi energije v sektorju stavb se obetajo velike spremembe
Scenarijsko analizo zmanjševanja emisij do leta 2050 je povzel dr. Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost. Analiza zavzema pet korakov, in sicer opredelitev analize, kjer so definirali merila; primerjavo scenarijev, kjer so definirali okvir analize; projekcijo zunanjih dejavnikov, kot so gospodarski razvoj, ocena na mednarodnih trgih. Sledijo projekcije emisij za več različnih scenarijev, ocena učinkov projekcij in ukrepov na makroekonomske kriterije, sektorske cilje in onesnaževal zraka. Na koncu pa so izoblikovali še priporočila za odločevalce, ki zajemajo strokovne podlage za različne strateške dokumente. Pri analizi so bili glavni trije scenariji. Scenarij z obstoječimi ukrepi upošteva vse ukrepe izvedene in sprejete pred 1. januarjem 2019 in predpostavlja prenos napredka v prihodnost. Nato sta še dva scenarija z dodatnimi ukrepi - zmerni in ambiciozni. Z zmernim scenarijem so naslavljali zmanjšanje emisij za 80 odstotkov do leta 2050 glede na leto 2005, predpostavljen je bil zmeren tehnološki razvoj, zmerna stopnja izvajanja dodatnih ukrepov in določene spremembe obnašanja. V ambicioznem scenariju z dodatnimi ukrepi pa je bil predpostavljen veliko hitrejši tehnološki razvoj, intenzivna stopnja izvajanja dodatnih ukrepov in velike spremembe obnašanja. S tem scenarijem so ciljali neto ničelne emisije do leta 2050 in zmanjšanje emisij med 90 do 95 odstotki. Ta dva scenarija sta imela dva podscenarija, ki sta se razlikovala za sektor proizvodnje električne energije in toplote. Eden je bil jedrski in je predpostavljal JEK 2. Drugi podscenarij pa je predpostavljal večji obseg proizvodnje električne energije iz sintetičnega plina.
Predpostavke in rezultati v sektorju stavb in parametrov energetske učinkovitosti kažejo, da se specifična raba znižuje. Predpostavljena je zelo ambiciozna obnova stavb, zaradi česar se delež nizkoenergijskih stavb močno povečuje. Po predpostavkah leta 2030 ta delež znaša 37 odstotkov in leta 2050 76 odstotkov. To pa je potencial, ki ga Slovenija lahko doseže, ker obstajajo stavbe, ki se jih ne da obnoviti na tako nizko rabo energije. Predpostavljeno je bilo, da se bo raba energije v gospodinjskih aparatih znižala za več kot 50 odstotkov. To bo pripomoglo k temu, da se bo specifična raba energije v stavbah kot celota znižala za 38 odstotkov do leta 2050. Iz vidika skupne rabe energije v stavbah to pomeni zelo velike spremembe, saj se bo v gospodinjstvih raba energije znižala skoraj za 50 odstotkov kljub temu, da je predpostavljeno zmerno povečevanje površine medtem, ko bo raba energije v storitvah malenkost višja. Bo pa prišlo do tega, da se bo struktura rabe energije do leta 2050 bistveno spremenila. V končni rabi energije OVE in daljinsko ogrevanje ne povečujejo svojega deleža, ampak se močno poveča število stavb, ki oboje uporabljajo. To se ne odraža v sami končni rabi energije. Glavni krivec za to je predpostavka, da se bo lesna biomasa v gospodinjstvih v prihodnosti uporabljala bistveno bolj učinkovito predvsem z zamenjavo kotlov za ogrevanje, s čimer pa se bo močno izboljšala tudi kakovost zraka. Do leta 2030 naj bi se po predpostavki prenehala tudi prodaja kotlov na kurilno olje in zemeljski plin.
Obseg stroškov se glede na različne scenarije bistveno ne razlikuje
V sektorju prometa je dr. Matjaž Česen izpostavil, da se aktivnost javnega potniškega prometa do leta 2030 poveča za dvakrat in do leta 2050 za trikrat. V projekcijah je predpostavljeno tudi povečanje zasedenosti vozil iz današnjih 1,6 na skoraj dva do leta 2050, te spremembe pa so zahtevne. Vozni park v potniškem prometu naj bi se elektrificiral. Do leta 2030 pri prvih registracijah za dobrih 80 odstotkov, od leta 2040 naprej pa je ta delež stoodstoten. V tovornem prometu je bistveno, da je večina teh vozil na plinski pogon in nato postopoma to zamenjevati s sintetičnim plinom. Vsi ti ukrepi vplivajo na to, da se učinkovitost rabe energije v potniškem in tovornem prometu močno izboljša. In sicer specifična raba energije v potniškem prometu se zmanjša za 75 odstotkov, v tovornem prometu pa za 47 odstotkov. Raba energije v prometu se zaradi tega močno zniža, in sicer skoraj za 50 odstotkov glede na leto 2017. Še bolj pa so te spremembe pomembne z vidika energentov. Leta 2030 delež alternativnih goriv znaša 15 odstotkov, leta 2050 pa že 93 odstotkov.
V sektorju industrije so v projekcijah predpostavili, da se bo struktura industrije bistveno spremenila, da bo raba energije bistveno bolj učinkovita. Kljub povečani proizvodnji se sama raba energije ne poveča, ampak celo minimalno zmanjša. Tudi v tem sektorju se predpostavlja sprememba energentov. Danes glavni del energije predstavlja zemeljski plin, v letu 2050 bo ta zamenjan s sintetičnim plinom, povečal se bo delež OVE iz 11 na 28 odstotkov, poleg tega pa se bo povečala izraba odvečne toplote. Poleg samih emisij izgorevanja goriv v industriji nastajajo tudi emisije iz industrijskih procesov, kjer je zmanjševanje emisij veliko bolj zahtevno. V letu 2040 je bilo predpostavljeno, da se bo namestila enota za zajem ogljika v industrij cementa.
Raba končne energije se bo do leta 2050 glede na leto 2017 zmanjšala za slabih 30 odstotkov. V letu 2050 ocenjeni prihranki energije zaradi ukrepov učinkovite rabe energije predstavljajo zelo podoben obseg kot celotna raba končne energije. Učinkovita raba energije v Sloveniji leta 2050 predstavlja glavno gorivo, ki ga uporabljamo.
Predpostavka ostalih energentov, ki sestavljajo rabo končne energije je, da so fosilna goriva do leta 2030 prevladujoč vir energije, leta 2050 predstavljajo le še zanemarljiv delež, v letu 2050 pa se močno poveča delež sintetičnih goriv in raba električne energije, in sicer po projekcijah ta do leta 2050 naraste na 19 TWh. Raba OVE ostane na podobnem nivoju, vendar se zaradi zmanjšanja končne rabe energije v končni rabi energije iz 13 na 17 odstotkov poveča tudi delež OVE.
Če želimo zapreti zgodbo o zmanjšanju emisij je treba upoštevati tudi emisije v sektorju proizvodnje električne energije in toplote. Danes električno energijo proizvajamo v hidro- termo- in jedrski elektrarni, do leta 2050 bo treba ta sektor preoblikovati. Po obeh variantah scenarija z dodatnimi ukrepi, največ energije proizvedemo v sončnih elektrarnah – dobrih 10 TWh. Sprememba strukture proizvodnje bo vplivala na zmanjšanje specifičnih emisij pri proizvodnji električne energije in toplote. Ker so predpostavljali inštalacijo objekta za zajem ogljika na TEŠ, pa opuščanje rabe premoga pred letom 2030 na scenarije ne bo imel bistvenega vpliva. V projekcijah proizvodnje električne energije so bili pomembni kriteriji, ki so jih upoštevali, ne le letne bilance, ampak tudi urni in minutni nivoji. Bistvena sprememba strukture proizvodnje električne energije vpliva tudi na velike investicije v električno omrežje, pomemben kriterij pri pripravi scenarijev pa je bil tudi to, da je bilo 75 odstotkov domače porabe električne energije treba zagotoviti iz domače proizvodnje.
Skupne emisije se znižujejo, zlasti intenzivno po letu 2030, ko dosežemo 36 odstotkov manj emisij kot leta 2005, leta 2050 pa za 80 odstotkov manj kot leta 2005. Po sektorjih so zmanjšanja zelo različna, kar pripelje do tega, da se struktura emisij v letu 2050 bistveno razlikuje od vseh prejšnjih let. Leta 2050 kmetijstvo z 58 odstotki postane daleč največji vir emisij. Če želijo doseči neto ničelne emisije v tem letu, so potrebni ponori.
Obseg stroškov se glede na različne scenarije bistveno ne razlikuje, razlikuje se le struktura teh stroškov. V ambicioznejših scenarijih večji del stroškov pade na investicije, v manj ambicioznih pa na stroške za energijo in emisijske kupone. V obeh podscenarijih ambicioznega scenarija stroški znašajo 66 oziroma 72 milijard. Največji del teh investicij odpade na infrastrukturo. Projekcija je pokazala, da z izvajanjem vseh ukrepov za zmanjševanje emisij, hkrati dosegamo cilje onesnaževal zraka. Je pa kljub temu smiselno sprejeti dodatne ukrepe, da bodo cilji dejansko tudi doseženi.
Do leta 2050 je energetska učinkovitost najpomembnejše gorivo, v letu 2030 je to tretje najpomembnejše gorivo, zato je ta potencial treba izkoristiti. OVE leta 2050 predstavljajo dobro polovico energije, ki se porabi v Sloveniji. Da bomo emisije lahko zmanjšali na nivo, ki je bil izračunan v projekcijah, so potrebne velike tehnološke inovacije, popolna transformacija prometa, proizvodnje električne energije in toplote, velike spremembe v industriji, uporaba sintetičnih plinov, zajem ogljika in uporaba hranilnikov. Uporabniki morajo spremeniti svoje obnašanje, hkrati pa jih je treba izobraziti, da bodo te spremembe izvedene in sprejete. Da bo vse to doseženo, so potrebne velike investicije, ki se morajo odražati v načrtih, ki se danes sprejemajo in se potem tudi izvajajo.