Čas za razmislek o prihodnosti energetike

Slovenski nacionalni komite svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije sta danes v Ljubljani pripravila posvet z naslovom Razmislek o energetiki, trenutno stanje in razvoj, ki se ga je udeležilo več uglednih energetskih strokovnjakov iz domovine in tujine. Prvi del posveta je bil namenjen aktualni in prihodnji energetski politiki pri čemer je bilo slišati, da se skupaj z Evropo nahajamo na pomembnem razpotju, ko bo treba sprejeti dolgoročnejše okvire prihodnje energetske politike, ki naj bi sicer še naprej slonela na povečanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, nizkoogljični družbi in trajnostnem razvoju. Živahna razprava se je razvila še zlasti glede problematika obnovljivih virov, saj je skokovito povečanje njihovega deleža v zadnjih nekaj letih odprlo vrsto vprašanj – od problematike vključevanja v omrežje, zagotavljanja rezervnih zmogljivosti, spodbujevalnih mehanizmov in s tem poveznim izkrivljanjem trga ter naraščanjem cen električne energije. Dr. Dan Rieser iz Svetovnega energetskega sveta je predstavil tudi nekatere ključne ugotovitve obsežne študije o prihodnjem razvoju svetovnega energetskega trga, ki je bila v Ljubljani prvič predstavljena širši strokovni javnosti in bo osrednja tema razprav na bližnji konferenci WEC v Koreji. Kot je povedal, so se odločili za dva ključna scenarija, ki so ju poimenovali jazz in simfonija, pri čemer je prvi manj optimističen, drugi pa ob velikih investicijah bolj naklonjen zmanjševanju deleža fosilnih goriv in povečevanju obnovljivih virov. Kljub temu, predvsem na račun hitri razvijajočih držav, naj bi premog tudi v naslednjih nekaj desetletjih ostal dominantno svetovno gorivo, povečala naj bi se izraba še prostih hidro zmogljivosti, predvsem v Afriki in Latinski Ameriki in povečal pomen učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije in plina. V prometu naj bi ostalo prevladujoče pogonsko gorivo nafta, kakšni bodo medsebojni deleži, pa je odvisno tudi od prihodnjih naložb v svetovni energetski sektor, saj naj bi za prvi scenarij potrebovali okrog 19 trilijonov dolarjev, za drugi pa dobrih 26 trilijonov dolarjev.
Da čakajo precejšnje naložbe v energetiko tudi Slovenijo, je v popoldanskem delu posveta, ki je bil namenjen regionalni in nacionalni politiki dejal državni sekretar za energetiko  mag. Bojan Kumer, ki je napovedal, da naj bi v prihodnjih letih v slovensko energetiko vlagali 1,3 milijarde evrov na leto, za  obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije pa bo šlo še 600 milijonov evrov. Kot je še povedal, naj bi energetski zakon šel v potrditev na vlado prihodnji teden in s tem vstopil tudi v parlamentarno proceduro za dokončno potrditev. Naslednji večji zalogaj, ki čaka ministrstvo oziroma direktorat za energijo pa bo izdelava Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi nadomestil sedanji zastareli  NEP.
Ob koncu posveta je predsednik SNK WEC dr. Franc Žlahtič predstavil tudi pet sklepov, ki bodo romali v strokovne energetske kroge kot izhodišče za nadaljnje razprave, in sicer, da mora politika zagotoviti delovanje energetskega trga, da potrebujemo jasno dolgoročno vizijo razvoja evropske in svetovne energetike, da je treba storiti vse za vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga, da energetska infrastruktura terja zagotovitev finančnih sredstev in tudi ustrezno usposobljenih kadrov ter da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lahko učinkovito le ob sporazumu na nacionalnih in svetovni ravni. (bj)