Evropska komisija je predstavila akcijski načrt z osmimi kratkoročnimi ukrepi za znižanje stroškov energije, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in boljšo pripravljenost na morebitne energetske krize.  

Pet let po sprejetju evropskega zelenega dogovora je skupno raziskovalno središče Evropske komisije objavilo doslej najobsežnejšo študijo o napredku pri doseganju splošnih ciljev zelenega dogovora. Analiza služi kot dragoceno orodje za primerjalno analizo ter kot podlaga za prihodnje politike in programe EU. 

Segrevanje planeta je neizpodbitna realnost. Posledice tega so na veliko lokacijah po svetu že skrb vzbujajoče, pri čemer je znanstveno ugotovljeno, da k tem spremembam največ pripeva človek s svojim delovanjem. 

Skupno raziskovalno središča Evropske komisije je pripravilo poročilo, ki ponuja pregled okolja in podnebja v regiji zahodnega Balkana, pri čemer poudarja dosežen napredek in vrzeli v primerjavi z zakonodajo EU.

Lani je minilo pet let od začetka sprejema zelenega dogovora, ki je precej preoblikoval evropsko podnebno in energetsko politiko. Tako se je delež obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije iz 34 odstotkov v letu 2019 lani povzpel na dobrih 47 odstotkov oziroma na 1.130 TWh, delež fosilnih goriv pa v istem obdobju zmanjšal iz 39 odstotkov na 29 odstotkov in dosegel zgodovinsko najnižjo raven v višini 793 TWh.