Tako je delež proizvodnje električne energije iz OVE, vključno z velikimi hidroelektrarnami, je v obdobju januar-november 2023 v Grčiji dosegel zgodovinski vrh – 57 odstotkov. Največ zaslug za to imajo naložbe v zeleno energijo in razvoj omrežij. Poleg tega je sektor prvič pokril več kot polovico povpraševanja po energiji – 51,2 odstotka. Zmogljivost vetrne energije je presegla 5 GW. Cene električne energije so se od vrhunca energetske krize močno znižale, a kljub gospodarski rasti se je poraba energije v Grčiji lani zmanjšala. Poraba zemeljskega plina se je leta 2023 zmanjšala za 10,1 odstotka, od tega za 17,1 odstotka v proizvodnji električne energije. Povpraševanje po električni energiji je bilo v prvih enajstih mesecih lanskega leta za 2,9 odstotka manjše kot leto prej. Proizvodnja električne energije iz premoga je bila najnižja od sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Emisije iz proizvodnje električne energije pa so do novembra padle za 23 odstotkov na letni ravni in dosegle rekordno nizko vrednost 13,25 milijona ton ekvivalenta CO₂.

Nemčija se približuje največjemu številu ljudi, zaposlenih na delovnih mestih, povezanih z OVE. Trend sovpada z naraščanjem povpraševanja po toplotnih črpalkah in namestitvah sončnih panelov. Po podatkih inštituta za raziskave gospodarskih struktur (GWS), ki spremlja letno zaposlovanje v sektorju OVE, je bilo leta 2022 v tem sektorju zaposlenih 387 tisoč ljudi, kar je znatno povečanje v primerjavi z letom 2019, ko je bilo v tem sektorju zaposlenih 309 tisoč ljudi. Hitro rast so zaznali zlasti v sektorjih toplotnih črpalk in sončnih elektrarn, pri čemer se je število delovnih mest, povezanih s toplotnimi črpalkami, od leta 2019 več kot podvojila, medtem ko se je število delovnih mest, povezanih s sončnimi elektrarnami, znašalo 156.700.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je leta 2023 zagotovila rekordnih 13,1 milijarde evrov naložb v svojih gospodarstvih.

V letu pomembnih mejnikov za banko in izzivov v številnih njenih regijah je EBRD poročala tudi o rekordnem obsegu in številu naložb, zelenem financiranju, izplačilih, podpori zasebnemu sektorju ter številnih drugih projektih. EBRD je v letu 2023 financirala 464 projektov, kar je največ v zgodovini banke. Osemdeset odstotkov naložb je bilo v zasebnem sektorju, kar ustreza rekordnemu obsegu več kot 10 milijard evrov v letu 2023. Financiranje zelenega gospodarstva je leta 2023 znašalo 50 odstotkov celotnega obsega naložb banke, kar je skupaj rekordnih več kot 6,5 milijarde evrov.

Norveška energetska multinacionalka Statkraft bo v prihodnjih letih za obnovitev obstoječih hidroelektrarn in razširitev ter zgraditev novih vetrnih polj namenila 6 milijard evrov. Kot pravijo v družbi, bo bodoči norveški in evropski energetski sistem potreboval dodatne proizvodne zmogljivosti in hkrati tudi več prilagodljivih enot, kar naj bi zagotovili s posodobitvijo obstoječih hidroelektrarn in zgraditvijo novih vetrnih polj. Tako naj bi v okviru najobsežnejšega investicijskega načrta družbe doslej med 1,8 in 3 milijarde evrov namenili nadgradnji norveških hidroelektrarn, med 1,2 do 2 milijarde evrov obnovi jezovnih zgradb in starejših elektrarn ter milijardo evrov obnovi in postavitvi novih vetrnih elektrarn na kopnem. Na ta način naj bi zagotovili 2.500 GWh električne energije iz vetrnih elektrarn ter za 1.500 do 2.500 MW oziroma za petino povečali tudi proizvodne zmogljivosti obstoječih hidroelektrarn. Pričakovano povečano povpraševanje po elektriki naj bi v prihodnje sicer pokrili predvsem s pomočjo vetrnih elektrarn, a naj bi hidroelektrarne zaradi svojih prilagodljivih obratovalnih sposobnosti še naprej bile hrbtenica norveškega elektroenergetskega omrežja.

Samo v Hercegovini so letos v omrežje priključili 80 sončnih elektrarn in, če bo šlo tako naprej, bo elektroprenosni sistem razpadel, saj ne zmore priključitve tolikšne količine obnovljive energije, opozarjajo v družbi Elektroprenos BiH. Po njihovih informacijah je Elektroprivreda BiH nedavno izdala soglasje za 50 MW zmogljivosti sončnih elektrarn, kar je nemogoče vključiti v prenosno omrežje. Opozarjajo, da je bilo elektrodistribucijsko omrežje v BiH zgrajeno v času, ko so obstajale samo hidroelektrarne in termoelektrarne, katerih obratovanje je predvidljivo, kar omogoča uravnavanje proizvodnje in porabe ter ohranja stabilnost omrežja. Ogromne količine nepredvidljivih obnovljivih virov energije pa lahko tako močno obremenijo omrežje, da lahko pride do kolapsa omrežja. Državo so zato pozvali, naj prenosno omrežje nadgradi, da bodo na omrežje lahko priključili čim več obnovljivih virov energije.