Cena emisijskega kupona je že dosegla 18,28 evra za eno tono izpustov CO2, kar je največ po novembru 2008. Višja cena kuponov bo močno vplivala na cene električne energije na borzah, ki se bo posledično podražila. Višje cene električne energije pa bodo najbolj občutile termoelektrarne, sežigalnice odpadkov in tovarne, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo premog. Po drugi strani pa bodo višje cene emisijskih kuponov spodbudile podjetja k prehodu na čistejše vire energije.
Višja cena emisijskega kupona je posledica reforme Evropskega sistem za trgovanje z izpusti (EU ETS) za obdobje po letu 2020, ki zmanjšuje število izdanih dovoljenj za izpuste CO2 in s tem rešuje problem presežkov kuponov na trgu.
Reforma temelji na treh novih elementih. In sicer se bo zgornja meja skupne količine emisij vsako leto znižala za 2,2 odstotka (linearni faktor zmanjšanja). Do konca leta 2023 se bo začasno podvojilo število pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga (vključevanje pravic). Novi mehanizem za omejitev veljavnosti pravic v rezervi za stabilnost trga, če njihovo število preseže določen prag, pa bo začel delovati leta 2023.
V okviru tega sistema morajo veliki onesnaževalci kupovati dovoljenja za izpuste, kar je za podjetja strošek, a kljub temu bi morala biti cena dovoljenja dovolj visoka, da podjetje spodbudi k uporabi bolj zelene energije.
Sistem za trgovanje z izpusti je EU vzpostavila leta 2005. Vanj je vključenih več kot 11 tisoč elektrarn in tovarn, ki morajo za vsako tono izpusta CO2 na dražbi kupiti dovoljenje. Nekatera podjetja so dovoljenja dobila zastonj z namenom, da svoje proizvodnje ne bi preselila v države, kjer okoljski standardi niso tako visoki kot v EU.
Strokovnjaki napovedujejo, da bi cena emisijskega kupona prihodnje leto lahko dosegla 25 evrov za tono CO2, leta 2022 pa celo 30 evrov.