Trend zviševanja cen energentov, ki je zaznamoval lansko zadnje četrtletje, se nadaljuje tudi letos. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so cene energentov vse do februarja 2021 beležile negativno rast, ki se je gibala med -9 do -1 odstotne točke, od takrat dalje pa so se stalno povečevale, da bi tako novembra 2021 na letni ravni poskočile za 26 odstotkov in januarja letos za 27 odstotkov. Januarski skok je hkrati tudi najvišji, odkar je bil leta 1997 prvič objavljen usklajen indeks gibanja cen, in je krepko presegel tudi doslej najvišji dosežen 17-odstotni skok iz julija 2008.
Gledano posamezne energente, se je na letni ravni najbolj podražil plin, in sicer za kar 41 odstotkov, kar je bilo tudi za 13,5-odstotne točke več kot mesec prej. Sledili so mu naftni derivati z 26-odstotno rastjo in električna energija z 24-odstotno rastjo. V evropskem statističnemu uradu še ugotavljajo, da so bile cene najbolj nestanovitne pri naftnih derivatih, saj je bilo denimo maja 2020 zaznati 21-odstotno negativno rast na letni ravni, da bi novembra lani cene poskočile kar za 37 odstotkov.
Med državami članicami EU so največjo rast cen energentov sicer zaznali v Belgiji (za 67 odstotkov), na Nizozemskem (58 odstotkov), v Litvi (43 odstotkov), Estoniji (41 odstotkov) in Grčiji (40 odstotkov). Najmanj pa so višje cene obremenile prebivalce Malte, kjer so povsem regulirane in tako zvišanja sploh ni bilo, ter na Hrvaškem in Portugalskem ( v obeh so bile višje za 12 odstotkov). Na ravni EU so se cene v povprečju zvišale za 27 odstotkov oziroma na evro območju za 28,8, v Sloveniji pa so bile višje za 21,9 odstotka.