Kot piše portal Euroactiv, bodo cene elektrike in plina ostale visoke in nestanovitne tudi v prihodnje in bodo imele velik vpliv na rast inflacije na območju EU v tekočem letu, pri čemer bosta na rast cen omenjenih energentov še naprej najbolj vplivala povečano globalno povpraševanje in negotove geopolitične razmere, zlasti v odnosih z Rusijo, kot glavno dobaviteljico plina v EU. Skrb zbujajoče so tudi rekordno nizke zaloge plina v evropskih skladiščih, pri čemer Evropska komisija napoveduje ukrepe za izboljšanje razmer, ki pa še ne bodo imeli neposrednega učinka na trenutne razmere. Po navedbah komisije so se sicer cene zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v primerjavi z letom prej zvišale za kar 400 odstotkov, cene električne energije pa za 260 odstotkov, kar se je odrazilo tudi na maloprodajnih cenah, ki so se posledično zvišale za 51 oziroma za 30 odstotkov.
Tako visoke cene, ki naj bi se ohranile tudi v naprej, bodo po ocenah komisije tudi glavno gibalo inflacije v tem letu, saj bodo poleg energetsko intenzivne industrije, ki bo najbolj občutila posledice visokih cen energentov, prizadele tudi druge sektorje, vključno s proizvodnjo hrane. Omenjeni osnutek poročila vsebuje tudi 12 predlogov ukrepov, ki jih lahko EU sprejme za lajšanje posledic nadaljnje energetske krize, med katerimi so pospešena izgradnja proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov, uvedba varčevalnih ukrepov ter izvajanje podpornih ukrepov za najbolj prizadeta gospodinjstva in podjetja. Poleg tega naj bi sprejeli dodatna pravila glede zagotavljanja zalog plina v skladiščih in diverzificirali dobavne verige z odmikom od prevladujoče odvisnosti od ruskega plina ter usmeritvijo k okrepljenim dobavam utekočinjenega zemeljskega plina preko LNG terminalov, pri čemer bo Evropska komisija okrepila pogovore ne le z dosedanjima največjima dobaviteljema – ZDA in Katarjem, ampak tudi z drugimi državami, kot so Japonska, Egipt, Azerbejdžan in Turčija.
Nekateri poznavalci razmer ob tem opozarjajo, da ob snovanju takšne energetske politike komisija pozablja na dejstvo, da je treba upoštevati tudi tržne zakonitosti, saj gre zasluga povečanemu uvozu utekočinjenega plina konec minulega leta predvsem ugodnim cenovnim razmeram na evropskem trgu, ter, da bo treba odgovoriti na ključno vprašanje, kako dolgoročno zagotoviti zanesljivo oskrbo za naraščajoče potrebe odjemalcev, pri čemer brez povečanega deleža obnovljivih virov energije ter uporabe plina in jedrske energije ne bo šlo.