Cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca je bila prvo letošnje tromesečje sicer enaka kot zadnje lansko in je znašala 57,4 evra za MWh, a je bila na letni ravni višja za šest odstotkov. Še večja je bila razlika pri cenah za negospodinjske odjemalce, ki so morali v prvem tromesečju za MWh odšteti 40,9 evra, kar je bilo za tri odstotke več kot zadnje tri mesece lanskega leta in celo za petnajst odstotkov več kot v prvem tromesečju lani.
In kaj kaže podrobnejši razrez cene zemeljskega plina? Gospodinjstva so morala za zemeljski plin, ki je tržna kategorija v pristojnosti dobaviteljev, odšteti 26,7 evra (46,5-odstotni delež), cena pa se je v obdobju enega leta v povprečju zvišala za 8 odstotkov. Omrežnina je znašala 13,8 evra (23,9-odstotni delež), za različne dajatve je šlo 4,9 evra (8,5-odstotni delež), za trošarino pa je bilo treba odšteti 1,8 evra (3,1-odstotni delež). K temu je treba dodati še davek na dodano vrednost v višini 18 odstotkov končne maloprodajne cene.
Cena zemeljskega plina za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je v prvem letošnjem tromesečju znašala 24,3 evra (72,4-odstotni delež) in se je v obdobju enega leta zvišala za 18 odstotkov. Za omrežnino je bilo treba odšteti 5,5 evra (16,3-odstotni delež) in se je v opazovanem obdobju enega leta v povprečju zvišala za 8 odstotkov. Ob tem so bile negospodinjskemu odjemalcu zaračunane še energetske dajatve v skupni višini 2,9 evra (8,5-odstotni delež), kar je bilo za 7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter trošarina, ki je končni račun dodatno obremenila v višini enega evra na MWh (2,8–odstotni delež). Slednja se je v enem letu zvišala za kar 19 odstotkov.