CER začenja serijo specializiranih strokovnih posvetov

V organizaciji Centra energetskih rešitev (CER) je danes v Ljubljani potekal posvet na temo učinkovite rabe energije in možnostih za sofinanciranje ukrepov, v okviru katerega so svoje izkušnje predstavili predstavniki Eko sklada, Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, Petrola, ZRMK in drugi. Kot je uvodoma povedla direktor Eko sklada Milenko Ziherl, smo doslej precej naredili v zvezi z povečanjem deleža uporabe obnovljivih virov energije, bolj sramežljivi pa smo glede učinkovitejše rabe energije, pri čemer pa so podobne razmere tudi v drugih evropskih državah. Zato je v tej luči dobrodošla evropska direktiva, ki od držav članic terja, da na leto energetsko prenovijo tri odstotke energetsko potratnih stavb, čeprav bi v Sloveniji  po njegovem mnenju glede na dejanske razmere  potrebovali celo ostrejšo zavezo, in sicer vsaj sedem odstotkov stavb. Dejansko pa ne dosegamo niti dveh odstotkov. Kot je dejal, gre delno vzroke temu pripisati tudi omejenim sredstvom, čeprav smo v Sloveniji doslej za spodbujanje učinkovitejše rabe energije sprejeli kar nekaj učinkovitih mehanizmov. Eden od njih so tudi posojila in subvencije za energetske ukrepe, ki jih ponuja Eko sklad, pri čemer  zanimanje zanje v zadnjih letih narašča, kar posredno tudi priča o večji ozaveščenosti prebivalstva. Tako naj bi letos za razpisana sredstva, teh je v letu 2013 na voljo za 49,8 milijona evrov, od tega 29 milijonov za posojila in preostanek za subvencije, prispelo že več kot 6 tisoč vlog. Poleg sredstev Eko sklada so občanom na voljo tudi drugi viri, kot so namenska sredstva ministrstev, občin in velikih zavezancev oziroma podjetij, ki se ukvarjajo z dobavo in prodajo toplotne energije, tekočih goriv, plina in električne energije. Sredstva, ki so na voljo v okviru Eko sklada, so po besedah Milenka Ziherla prosilcem na voljo pod zelo ugodnimi pogoji, ki se odražajo v obliki daljših odplačilnih dob in nižjih obrestnih mer, mogoče pa jih je uporabiti za različne okoljske naložbe, nabavo okolju prijaznih vozil in energetsko obnovo večstanovanjskih stavb (zamenjava sistemov ogrevanja, obnovo fasad, vgradnjo solarnih sistemov). Kot je še dejal, je analiza dosedanjih učinkov spodbujanja energetsko učinkovite rabe energije v okviru Eko sklada, pokazala, da je v obdobju od leta 2008 do 2013 različnih finančnih pomoči sklada bilo deležnih 10 odstotkov vseh gospodinjstev, kar posredno pomeni, da se je približno tolikšen odstotek lotil tudi uvedbe različnih ukrepov za zmanjšanje energetske potratnosti.

Poraba energije še vedno narašča

Zanimiva so bila tudi izhodišča Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, ki je povedal, da kljub gospodarskemu zastoju poraba končne energije pri nas narašča, najbolj pa se je v zadnjem času povečala v prometu, kjer se je praktično v nekaj letih podvojila. Promet tako predstavlja že 40 odstotkov v končni porabi energije, tako da nas na tem področju čaka še veliko dela. Prav tako je opazno naraščanje porabe električne energije, katere delež v končni rabi se giblje proti 22 odstotkom, od tega se jo 41 odstotkov porabi v industriji in 24 odstotkov v gospodinjstvih. Še vedno je tudi opazna tesna povezava med rastjo bruto domačega proizvoda in porabo električne energije, prav tako pa je opazna tudi razlika med nami in drugimi evropskimi državami glede energetske učinkovitosti, tako da je izzivov še veliko. Kljub temu pa je po njegovih besedah že opaziti tudi nekatere pozitivne premike pri porabi, kjer je bilo v zadnjem času precej storjenega tako na področju sistemov ogrevanja kot uvedbe sodobnih in manj potratnih gospodinjskih strojev. Spodbudno je, je dejal mag. Stane Merše, da se v različne akcije spodbujanja energetske učinkovitosti vse bolj vključujejo tudi energetska podjetja, ki naj bi v prihodnje postala tudi osrednji nosilec nudenja celovitih in trajnostnih rešitev. Konkretne izkušnje enega izmed njih, je v nadaljevanju predstavil predstavnik Petrola, ki je dejal, da so v Petrolu lani za različne programe spodbujanja prihrankov energije namenili 8,2 milijona evrov in odobrili 317 od skupno 624 vlog, pri čemer naj bi potencialni energetski prihranki vseh potrjenih projektov znašali 210 GWh na leto, za 92 tisoč ton pa naj bi se zmanjšali tudi izpusti CO2.

Svetovalne pisarne so dobro obiskane

Da se zanimanje prebivalcev za učinkovitejšo gradnjo in različne energetske ukrepe povečuje je potrdil tudi mag. Miha Praznik iz ZRMK oziroma mreže ensvet, ki je povedal, da je v Sloveniji ta hip občanom na voljo 35 stalnih in 10 občasnih svetovalnih pisarn ter, da v povprečju 60 energetskih svetovalcev opravi do 6 tisoč svetovanj na leto, Ukrepi, ki jih na osnovi posvetov s strokovnjaki, potem izvedejo občani, pa po njegovem še zlasti pri novogradnjah dajejo že lepe rezultate. Zavedanje, da se da s pametnimi rešitvami in uporabo sodobnih materialov marsikaj prihraniti, je po njegovi oceni bistveno večje kot pred desetimi leti, kar pa ni le posledica le večje ozaveščenosti javnosti, ampak tudi različnih mehanizmov, ki smo jih vzpostavili in dobro delujejo.
Da se splošna ozaveščenost med prebivalstvom glede varovanja okolja in preprečevanja energetskega razsipništva med prebivalstvom dviga, so bili mnenja tudi nekateri drugi razpravljalci,vsi po vrsti pa so poudarili, da je možnosti za izboljšave še dovolj. K tem pa naj bi pripomogel tudi lani ustanovljen Centre energetskih rešitev, po streho katerega so združena nekatera eminentna slovenska podjetja, ki v svojem poslovanju dajejo prednost trajnostnemu razvoju.

Brane Janjić