Leto 2010, ko je v okviru projekta iz Berlina v Carigrad v Ljubljano prispel ameriški avtomobil Tesla Roadster in je Elektro Ljubljana postavila svojo prvo elektro polnilnico, v družbi štejejo za prve aktivnosti, ki so jih namenili področju električne mobilnosti. Danes imajo že precej za pokazati, s tem področjem dela pa se ukvarja razvojno raziskovalni oddelek, to je Služba za napredne storitve v okviru Organizacijske enote Storitve za uporabnike.
Številčno sicer skromna ekipa, a razširjena s podporo sodelavcev iz drugih služb, po besedah vodje službe univ. dipl. inž. el. Uršule Krisper, dela na več evropskih projektih e-mobilnosti, obenem pa na pilotnih osnovah raziskujejo možne nove storitve, ki bi jih lahko tržila skupina Elektro Ljubljana. Krisperjeva je bila naša sogovornica na temo projektov e-mobilnosti, pri katerih sodelujejo.
Od kdaj ste aktivni na področju električne mobilnosti? Kakšen je razlog, da ste se v Elektru Ljubljana odločili za sodelovanje pri teh projektih?
S prvimi aktivnostmi smo začeli leta 2010, ko je v Ljubljano prišel Tesla Roadster. Takrat smo bili kot distribucija povabljeni, da aktivno sodelujemo ob prihodu promocijskega vozila v Ljubljano ter da na Miklošičevi cesti postavimo prvo javno polnilno postajo. Navezali smo prve kontakte z ostalimi slovenskimi akterji na področju e-mobilnosti. Pridobili smo si prve izkušnje ter zavedanje o pomenu distribucije pri priključevanju novih elementov v elektroenergetsko omrežje, s tem mislim polnilnih postaj za električna vozila. Tako je v centru mesta Ljubljana zrasla najprej ena, pa potem pa še dve polnilni postaji, ki smo jih poimenovali elektročrpalke. Nekaj mesecev kasneje je nato takratno ministrstvo za okolje in prostor, konkretno služba vlade za podnebne spremembe, dalo pobudo, za začetek vzpostavljanja polnilne infrastrukture za električna vozila, pri čemer naj bi se povezale občine, služba vlade ter naše podjetje. To naj bi bil zagon e-mobilnosti, zgled, saj je raba električnih vozil okolju prijazna. Uporaba električnih vozil bi lahko pomenila doprinos k boljšemu zraku v Sloveniji in manj emisij zaradi prometa. Z naslova tega projekta smo postavili 9 elektročrpalk, na področju Elektra Ljubljana, zadnjo v letošnjem letu. Ponosni smo, da lahko omogočamo polnjenje v Novem Mestu, Ljubljani, Kamniku, na Vrhniki, v Hrastniku, Litiji, Grosupljem, Kočevju, Zagorju ob Savi ter v Trbovljah. Konec 2012 smo postavili tudi dve elektročrpalki, ki sta bili sofinancirani iz evropskih projektov. Stojita na Trojanah in na prelazu Črnivec.
V katere evropske projekte s področja električne mobilnosti ste vključeni?
Trenutno v tri: SMARTV2G, ICT4EVEUE in MOBINCITY, potrdili pa smo pripravljenost za sodelovanje v konzorcijih še za dodatne razpisane projekte, za katere pa evaluacije še čakamo. Pri projektu SMARTV2G je ključno, da postavimo dve napajalni postaji za potrebe izvajanja pilota. V postavljeno infrastrukturo v okviru razvojnega dela projekta vgradimo najboljše! - kot zgled. Fokus je razvoj komunikacije med avtom kot uporabnikom in elektročrpalko. Danes v Ljubljani lahko »polniš«, to je vtakneš kabel in polniš, »plug in and charge«, to je vse. V Elektru Ljubljana pa se zavedamo, da bi v smislu varnosti in možnosti novih, uporabniku prijaznih storitev za lastnike električnih avtov, bilo polnjenje »pametno«. Zavedamo se torej, da naj bo povezava med avtom in postajo »napredna«, da poleg amperov med tema dvema členoma steče nek informacijski pretok. Tendence in standardi v Evropi temeljijo na tej informacijski komunikaciji. To je pomembno tudi zaradi varnosti, da se, če karikiram, na napajalno postajo ne priključi nekdo s kitaro. SMARTV2G se ukvarja s to komunikacijo. Ključno pa je seveda tudi, da rezultate razvoja na projektu tudi preizkusimo, in zato dve elektročrpalki, Trojane in Černivec.
Za kaj gre pri projektu ICT4EVEUE?
S prvim projektom bo vzpostavljena pametna infrastruktura, ICT4EVEUE (ICT Services for Electric Vehicle Enhancing the User Experience) pa je, bo nadgradnja. Na infrastrukturi bomo za končne uporabnike gradili inovativne storitve. Prehajamo iz primarnega nivoja elektročrpalke na republiški, mednarodni nivo pilota. Tako poleg Elektra Ljubljana v projektu sodeluje tudi Elektro Maribor. V tem projektu bodo z električnimi vozili potovali med Ljubljano in Mariborom ter preizkušali vzpostavljeno infrastrukturo, ne glede na identifikacijo uporabnika. To pomeni nemoteno polnjenje ne glede na uporabnika, prijava pa je s kartico preko generiranja SMS sporočila. To je t. i. »rooming«. Podobne storitve bodo vzpostavljene v Angliji v Bristolu in Španiji v kraju Pomplona. Sledile bodo analize uporabe elektročrpalk, primerjave znotraj države, med državami. Resnično bo zanimivo opazovati navade in želje uporabnikov. Dogovorjeno je, da bodo obnašanje uporabnikov analizirali tudi Avstrijci iz Gradca. Gre torej za mednarodni vidik projekta.
Kaj pa je projekt MOBINCITY?
Cilj je ustvariti pametno mesto za uporabnike električnih vozil. To pomeni, da bo uporabniku na voljo tak informacijski sistem, da bi ga na primer usmerjal po najkrajši možni poti do elektročrpalke, z najmanj zastojev, upoštevane bodo specifične vremenske razmere, znan bo podatek tudi o polnosti baterij … Med drugim bomo v tem projektu raziskovali ali bo upravljavec distribucijskega omrežja upravljal proces polnjenja in pod katerimi pogoji. Gre za to, da nekoč v prihodnosti, ko bo teh vozil veliko in to ne samo na javni infrastrukturi, ampak tudi na pol zasebni in zasebni, bo nekako treba upravljati polnjenje električnih vozil, če ne bomo želeli razširjati ali ojačevati distribucijskega omrežja. Predstavljamo si, da bodo imela podjetja parkirišča, ki bodo opremljena z električnimi črpalkami, kjer bodo lahko zaposleni v času delovnika polnili, pa tudi doma bodo imeli v podzemnih garažah vsak svoj parkirni prostor s svojo vtičnico. To bo za elektroenergetski sistem lahko pomenilo povsem nove razmere . V tem smislu se ne samo projekt MOBINCITY, pač pa tudi projekt SMARTV2G, že dotikata vidika upravljanja porabe najprej na javni infrastrukturi, nato pa še na zasebni. Pripravljamo izhodišča za simulacijske algoritme. Naj dam še primer: recimo, da bo Cigaletova ulica nekoč opremljena z 20 polnilnimi postajami. Še preden boš prispel do ulice, boš vedel katera postaja ti je na razpolago glede na tvoje potrebe po gorivu-električni energiji in koliko časa boš pustil avto, da se napolni.
V kakšni fazi so zdaj projekti?
Smo v zlati sredini. SMARTV2G bo sredi 2014 zaključen, vendar sedaj prihajamo v obdobje testiranja pilotne infrastrukture. Želeli bi si čim več uporabnikov. Ostala dva projekta sta nekje na sredini. ICT4EVEUE se je začel v začetku lanskega leta, MOBINCITY pa lani sredi leta. Vsi projekti bodo zaključeni do leta 2015.
Kako je s financiranjem?
Vsi projekti so sofinancirani, do največ 50 %. Elektro Ljubljana je moralo podati pisno izjavo, da bo prispevalo svoj del sredstev.
Na kakšen način sicer najdete primerne lokacije za nove postaje?
Najprej se tehnično odločimo. Evropski projekti niso namenjeni komercialni prodaji. Glavno poslanstvo je, da postane zgled, da se na podlagi rezultatov in analiz, do katerih bomo prišli, ugotovi, kakšne so napajalne postaje, kakšna je njihova uporaba in bodo tako zgled za Evropi, da bo lažje postavila standarde.
Kako je v Sloveniji vzpostavljena infrastruktura za električna vozila?
Vseh naših postaj je 17, vseh skupaj pa 80. Električnih vozil je 150, vmes so tudi hibridi. Vse se da videti na našem spletne portalu (http://www.elektro-crpalke.si/), ki je namenjen tako lastnikom električnih vozil, kakor tudi lastnikom oziroma investitorjem v polnilno infrastrukturo. Uporabnik se na portalu na zelo enostaven način registrira, mi ga potrdimo in sledi le še brezplačno polnjenje Zelene energije. Vsak registriran uporabnik lahko na portalu dostopa do podatkov preteklih polnjenjih, trajanju polnjenja, o porabljenih količinah, …
Kakšna so vaša pričakovanja v prihodnje?
Že 2011 smo pričakovali, da se bo zgodil večji »boom« na področju e-mobilnosti. Povod je bila tudi spodbuda s strani proizvajalcev, Renaulta, Opla, Porscheja Slovenija, vendar so v drugi polovici 2012 optimistični scenariji splahneli. Subvencije za nakup električnega avta so še premajhne, da bi bile dovolj velika spodbuda za nakupe, saj so cene še vedno zelo visoke. Je pa nakup lahko že pametna investicija, če se npr. vsak dan voziš 100 km v službo in nazaj. Proizvajalci avtomobilov ter ponudniki infrastrukture so vse bolj aktivni, zato pričakujemo, da se bo kljub krizi vseeno več kupcev usmerjalo na vozila z alternativnimi pogoni. Vsem tistim, ki bodo kupili popolnoma električno vozilo in ga polnili doma, pa priporočam, da si kupijo in namestijo posebno, domačo elektročrpalko. Zavzemamo stališče zaradi varnosti, drugič pa tudi z vidika možnih storitev, ki jih bodo lastniki lahko uživali. V okviru skupine Elektro Ljubljana smo pripravljeni najprej strokovno svetovati glede namestitve domače elektročrpalke, nato pa montažo tudi izvesti.
Vladimir Habjan