Doseganje globalnega cilja, postavljenega na COP28, da se do leta 2030 potroji zmogljivost OVE, je močno odvisno od vzpostavitve ugodnih pogojev za takšno rast. Potrojitev zmogljivosti OVE do leta 2030 je tehnično izvedljiva in ekonomsko upravičena, vendar so za njeno izvedbo potrebni odločnost, politična podpora in obsežne naložbe.
Razvijajoče se politike, geopolitični premiki in nižanje stroškov so igrali pomembno vlogo pri hitrem širjenju OVE na trgih po vsem svetu. Kljub temu so za potrojitev zmogljivosti potrebna usklajena prizadevanja za izboljšanje infrastrukture, politik in zmogljivosti delovne sile, podprta s povečanim financiranjem in tesnejšim mednarodnim sodelovanjem, poudarja IRENA.
Do leta 2030 je treba letno namestiti povprečno skoraj 1100 GW zmogljivosti OVE, kar je več kot dvakrat več od rekorda iz leta 2023, ko je bilo nameščeno 473 GW zmogljivosti. Letne naložbe v proizvodnjo energije iz OVE se morajo povečati s 570 milijard ameriških dolarjev leta 2023 na povprečno 1,5 bilijona ameriških dolarjev med letoma 2024 in 2030.
Doseganje cilja potrojitve še zdaleč ni zagotovljeno, saj bi bilo treba uporabiti dodatnih 7,2 TW obnovljive energije, da bi dosegli zahtevanih 11 TW do leta 2030. Vendar trenutne projekcije kažejo, da bo cilj brez nujnega posredovanja politike ostal nedosegljiv. Države skupine G20 morajo, na primer svoje zmogljivosti OVE povečati z manj kot 3 TW leta 2022 na 9,4 TW do leta 2030, kar predstavlja več kot 80 odstotkov skupne svetovne zmogljivosti.
Pospeševanje naložb v infrastrukturo, omrežja shranjevanje energije in druge sistemske storitve, revidirane politike in predpisi (na primer zasnove trga z električno energijo in poenostavljenega izdajanja dovoljenj), ukrepi za krepitev dobavnih verig in negovanje potrebnih znanj ter znatna povečanja naložb – vključno z javnimi sredstvi, zagotovljenimi z mednarodnim sodelovanjem – so nujni.
Kljub precejšnjemu potencialu OVE so bile države v razvoju deležne izredno malo naložb. Čeprav so naložbe, povezane z energetskim prehodom, dosegle rekordno visoko vrednost in leta 2023 presegle dva bilijona ameriških dolarjev, so nastajajoči trgi in gospodarstva v razvoju predstavljala nekaj več kot polovico svetovnih naložb. Tako 120 držav v razvoju privabilo le 15 odstotkov svetovnih naložb v OVE, pri čemer podsaharska Afrika manj kot 1,5 odstotka in to kljub temu, da je na tem območju največji delež prebivalstva, ki nima dostopa do energije.
Nasprotno pa je bilo za naložbe fosilnih goriv leta 2022 izplačanih 1,3 bilijona ameriških dolarjev subvencij, kar je enako letnim naložbam, potrebnim za proizvodnjo OVE, da bi dosegli njihovo trikratno povečanje do leta 2030. Ključni vidik scenarija IRENA 1,5 °C je, da mora povečanje uporabe OVE sovpadati z ustreznim zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Čemur pa ni tako. Samo članice G20 so leta 2022 namenile rekordnih 1,4 bilijona ameriških dolarjev javnih sredstev za spodbujanje fosilnih goriv, kar je neposredno v nasprotju z zavezo, dano na COP28 o odmiku od fosilnih goriv.
Za zagotovitev finančnih sredstev za naložbe v Afriki in spoštovanje cilja potrojitve OVE bo nepogrešljivo mednarodno sodelovanje. Države v podsaharski Afriki se soočajo z najvišjimi finančnimi stroški na svetu, kar poudarja potrebo po okrepljenem mednarodnem sodelovanju, vključno z vključevanjem večstranskih razvojnih bank in razširjeno vlogo javnega financiranja.
Strateška uporaba javnih financ je najpomembnejša za privabljanje naložb v velikem obsegu in zagotavljanje vključujočega energetskega prehoda, ki prinaša socialno-ekonomske koristi za vse. To zahteva strukturne reforme, tudi znotraj večstranskih finančnih mehanizmov, da se učinkovito podpre energetski prehod v državah v razvoju.