Na konferenci slovenskih elektroenergetikov so včeraj velik del pozornosti namenili perspektivam slovenske energetike.
V okviru panela 2 z naslovom Perspektive slovenske energetike, ki sta ga v Kongresnem centru hotela Wellness v Laškem usklajevala dr. Maks Babuder in dr. Peter Novak, so strokovne predstavitve podali dr. Rajko Pirnat (osnutek Energetskega zakona), dr. Boris Žitnik (razvoj elektroenergetskega omrežja), dr. Ferdinand Gubina (elektrotehniški predpisi) in dr. Franc Cimerman (razvoj plinskega omrežja).
Dr. Rajko Pirnat (Inštitut za javno upravo) je predstavil potek priprave Energetskega zakona in njegovo zasnovo. Kot se je pokazalo v razpravi, je obstoječi osnutek preveč obširen, zato bi ga bilo dobro skrajšati in več zadev urediti z drugimi predpisi oz. uredbami. Po mnenju razpravljavcev naj bi bil zakon zasnovan tako, da bo podpiral razvoj slovenske elektroenergetike in oskrbo odjemalcev z električno energijo ter veljal za daljše časovno obdobje, da ga ne bi spreminjali že po nekaj letih.
Nadalje so v razpravi poudarili, da je potrebno čim več električne energije pridobiti iz domačih virov, za kar imamo v Sloveniji na voljo veliko strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj, ki bi jih kazalo tudi v prihodnje s pridom izkoristiti. Čeprav gredo razmišljanja tudi v smeri povečevanja uvoza električne energije (nekateri pričakujejo, da bi jo lahko na trgu kupovali po nižjih cenah), je bilo v razpravi posebej poudarjeno, da se na trgu, kjer ni domače proizvodnje električne energije, cena tega blaga zelo težko uravnava.
Kot je poudaril dr. Peter Novak (Tehnološka fakulteta) in se je pokazalo tudi v razpravi, energetika postaja čedalje bolj elektroenergetika. Če bomo v Sloveniji zmanjševali rabo električne energije, bo kljub temu njena raba, po vsej verjetnosti, še naraščala. Po besedah dr. Maksa Babudra (EIMV) električna energija namreč nadomešča delo naših rok. Robot sicer lahko veliko naredi, vendar ga je treba napajati z električno energijo.
V okviru omenjene razprave je bil posebej omenjen tudi razvoj obnovljivih virov energije (OVE), ki je deloma - še zlasti razvoj fotovoltaike -, ušel izpod nadzorstva. Količina zgrajenih tovrstnih zmogljivosti je za slovenske razmere dejansko prevelika in bo to gotovo vplivalo na delovanje elektroenergetskega sistema v celoti. Dejstvo je, da EES v celoti ni bil pripravljen in prilagojen za tako eksplozivno rast obnovljivih virov.
Glede nadaljnjega razvoja elektroenergetskega omrežja je dr. Boris Žitnik (EIMV) dejal, da se kaže potreba po njegovi prilagoditvi. Potrebna bo vpeljava določenih novih konceptov in rešitev, da ne bo cena prilagoditev previsoka. Ključno je, da gredo nove tehnologije skozi fazo raziskav in demonstracijskih projektov, saj se bo le tako lahko dosegla uspešna vpeljava v prakso. Pri tem je potrebno izkoristiti domače znanje in domačo industrijo.
Dr. Ferdinand Gubina (Elektrotehniška fakulteta) je posebej opozoril na problematiko zastarelih elektrotehniških predpisov, saj ne sledijo hitremu razvoju novih tehnologij. V zadnjih dvajsetih letih je bilo pripravljenih zelo malo novih predpisov. Tako so v uporabi še večinoma stari predpisi, medtem ko so tehnologije v novejšem času prinesle ogromno novih rešitev.
Zanimiva je bila tudi krajša predstavitev razvoja plinskega omrežja, ki jo je podal dr. Franc Cimerman (Plinovodi). Pri nadaljnjem posodabljanju tega omrežja (deluje analogno električnemu omrežju in ga tvorita tako prenosno plinsko omrežje kot distribucija plina) so predvideni veliki razvojni koraki.
Glede priprave Nacionalnega energetskega programa pa je bilo na tem strokovnem srečanju razbrati mnenje, da program nastaja ob premajhni vključenosti širše stroke. V postopku priprave tako pomembnega dokumenta kot je NEP bi vsekakor bilo potrebno zagotoviti širšo udeležbo in večji prispevek strokovnjakov, da bi lahko določili ustrezne smeri razvoja energetike, je še bilo poudarjeno v omenjeni razpravi. (mj)