Človeštvo za letos porabilo vse naravne vire

To pomeni, da smo za letos porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos smo to točko dosegli dobre tri tedne kasneje kot v lanskem letu, k čemer so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da je v tem času prišlo do zmanjšanja sečnje lesa za 8,4 odstotka in manjših izpustov iz prometa za 14,5 odstotka. Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu.

Ekološki odtis velja za enega izmed najbolj celostnih kazalcev trajnosti na področju okolja. Z njim spremljamo porabo naravnih virov in obnovitveno sposobnost površin, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave, govorimo o ekološkem deficitu. Enota za spremljanje ekološkega odtisa je globalni hektar.
Manjšanje ekološkega odtisa zaradi globalne pandemije - ki je daleč od načrtovanja spremembe, potrebne za doseganje ekološkega ravnovesja in dobrega počutja ljudi – dokazuje, da je vzorce porabe naravnih virov mogoče spremeniti v kratkem časovnem okviru, vendar ob skrbnem načrtovanju. Človeštvo trenutno porabi 60 odstotkov več virov, kot jih je mogoče obnoviti. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta.

Tudi v Sloveniji ekološki odtis presega obnovitveno sposobnost Zemlje. Porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije, zato smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, porabili že bistveno prej kot preostali svet, in sicer 26. aprila. K ekološkem odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih in v prometu.

Za potrebe zmanjšanja ekološkega odtisa (in s tem ekološkega dolga) smo se v Sloveniji v okviru Strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2017, zavzeli za 20-odstotno zmanjšanje odtisa Slovenije do leta 2030 (glede na podatke iz leta 2013). Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Agencijo za okolje pripravilo predlog ukrepov glede izboljšanja energetske učinkovitosti, večje rabe obnovljivih virov energije ter na področje upravljanja gozdov. Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju kakovosti zraka in voda. Izračuni projekcij pa kažejo, da bodo potrebni dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekološki odtis izpostavlja Strategija razvoja Slovenije.