Pozornost svetovne javnosti je te dni usmerjena v Združene arabske emirate, saj v Dubaju med 30. novembrom in 12. decembrom poteka 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28. Konferenca o podnebnih spremembah združuje svetovne voditelje, ki usmerjajo politiko posameznih držav v prizadevanjih za dosego skupnega cilja – omejiti globalno segrevanje na 1,5 °C do leta 2050 v primerjavi s predindustrijsko dobo. Da bi to dosegli, bi morali do leta 2030 prepoloviti izpuste toplogrednih plinov, kar je cilj, ki ga bo težko doseči in bo zahteval takojšnje in drastične ukrepe.
Spodbuda jedrski energiji: potrojitev jedrskih zmogljivosti do 2050
22 držav, med njimi tudi Slovenija, se je na konferenci s podpisom deklaracije zavezalo za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050. Poleg Slovenije so izjavo podpisale še Bolgarija, Kanada, Češka, Finska, Francija, Gana, Madžarska, Japonska, Južna Koreja, Moldavija, Mongolija, Maroko, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Ukrajina, Združeni arabski emirati, ZDA in Združeno kraljestvo. Države so se s podpisom zavezale k skupnim prizadevanjem za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050, k odgovornemu in varnemu upravljanju z jedrskimi objektu v skladu z najvišjimi standardi kakovosti, varnosti in trajnosti ter odgovornemu ravnanju z jedrskimi odpadki. Zavezale so se tudi k spodbujanju investiranja v jedrsko energijo, k podpori pri razvoju in gradnji reaktorjev, SMR-jev in ostalih naprednih reaktorjev, ter k podpori odgovornim državam pri razvoju novih miroljubnih jedrskih zmogljivosti.
Pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo IAEA so ob tem zapisali, da svet potrebuje jedrsko energijo za boj proti podnebnim spremembam, saj bi prav jedrska energija lahko predstavlja nizkoogljični most v prihodnost. Kot so zapisali, jedrska energija ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, medtem ko zagotavlja energetsko varnost in stabilnost električnih omrežij. Hkrati pa omogoča tudi širšo rabo sončne in vetrne energije, še dodajajo v organizaciji.