Omrežja

Daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško počasi dobiva končno podobo

Gradbena dela na bodočem 400 kV daljnovodu Beričevo-Krško so ta čas na vrhuncu in naj bi jih končali do srede avgusta.
Daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško počasi dobiva končno podobo
Dela na trasi bodočega 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško po besedah vodje gradbenih del Slavka Sedminka po zaslugi dobrih pripravljalnih in usklajevalnih del za zdaj zelo dobro potekajo, pri čemer je od skupno 227 stojnih mestna celotni trasi vgrajenih že 128 nožnih delov različnih vrst stebrov. Gradbenim delavcem gre letos na roko tudi vreme, tako da večjih zastojev na trasi zaradi vremenskih nevšečnosti doslej ni bilo in vsa dela od začetka lanskega novembra potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Na sami trasi se, pravi Slavko Sedminek, izvajalci sicer še vedno srečujejo z določenimi težavami, ki so bodisi posledica nepričakovane sestave tal in se zato odražajo pri postavljanju stojnih mest oziroma so posledica nerazrešene konkretne lastniške problematike in se odražajo v težavah z dostopi, a jih s projektanti in ekipami na terenu Eles za zdaj še uspešno rešuje.
Vsa odprta vprašanja drugače rešujejo na rednih tedenskih sestankih, seveda s ciljem čim prejšnje ustrezne rešitve in, če ne bo kakšnih dodatnih zapletov, je po besedah Slavka Sedminka pričakovati, da bo glavnina gradbenih del končana do srede avgusta. Drugače rečeno, takrat naj bi bilo vgrajenih že vseh 227 nožnih delov stebrov na dobrih 80 kilometrov dolgi trasi med Beričevim in Krškim, ki je mimogrede ta hip tudi največji tovrstni prenosni projekt v Evropi. Za kako zahtevne gradbene posege v resnici gre, je z besedami težko opisati, saj so nekatera stojna mesta na tako zahtevnem terenu, da si je konkretno težo del mogoče predstavljati le ob dejanskem ogledu trase. Kljub temu pa zelo veliko povedo tudi podatki, da bo denimo na celotni trasi treba izkopati kar 70 tisoč kubičnih metrov zemlje, vgraditi 8.500 kubičnih metrov betona in 85 ton armature, postaviti in nato tudi odstraniti 10.000 kvadratnih metrov opaža za betoniranje, izkopati 14 kilometrov jarkov za potrebe ozemljitev in zgraditi oziroma utrditi tudi dobrih 60 kilometrov različnih cest – razširitev gozdnih in poljskih cest, zgraditev trajnih in začasnih dostopnih poti, ter nato še urediti okoli 80 tisoč kvadratnih metrov površin okrog stojnih mest.
Kot že rečeno, naj bi večina gradbenih del bila končana do poletja, nato pa za gradbince sledi krajše zatišje, ki ga bo nato v prvi polovici prihodnjega leta prekinila še končna ureditev vseh stojnih mest ter čiščenje in obnova poškodovanih cest. Oglejte si fotogalerijo s trase.(bj)
Brane Janjič
O avtorju