Izpostavljeno

Daljnovod Cirkovce-Pince slovesno predan svojemu namenu

Po dvajsetih letih prizadevanj za izgradnjo manjkajoče povezave Slovenije s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske sta predsednika vlade republike Madžarske Viktor Orbán in Slovenije dr. Robert Golob v petek slovesno zagnala visokonapetostni daljnovod Cirkovce - Pince. S tem se je sklenila največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa, ki je skupaj z izgradnjo nove 400/110 kV RTP postaje v Cirkovcah vredna okoli 160 milijonov evrov, od tega je 48 milijonov evrov prispevala Evropska unija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Daljnovod Cirkovce-Pince slovesno predan svojemu namenu

Kot je v nagovori zbranim dejal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, so v Elesu že pred dvajsetimi leti začeli s postopki za izgradnjo daljnovodne povezave med Cirkovcami in Pincami, da bi povezali slovensko in madžarsko prenosno elektroenergetsko omrežje. Izgradnja dveh energetskih objektov izjemnih razsežnosti – daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce – je potekala v najzahtevnejših pogojih svetovne pandemije korona virusa, a ta ni prekinila nadaljevanja izvedbe projekta, saj so elesove ekipe delale kljub težkim pogojem. Novozgrajena mednarodna povezava bo zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje elektroenergetskega sistema republike Slovenije, prispevala k še močnejši povezavi električnih trgov na skupni notranji trg EU z električno energijo ter predstavlja temelj bodoči regionalni borzi. Oba energetska objekta, ki sta trenutno v funkciji zagonskih in funkcionalnih preizkusov in v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, sta izjemno tehnično dovršena. DV so prvič gradili po novih evropskih standardih za gradnjo nadzemnih vodov. Na 80,5 km DV tako stoji 264 stebrov, od katerih trije stojijo na hrvaškem ozemlju. Pri gradnji so vpeljali ogromno novih tehničnih rešitev in pristopov in danes sta ta dva energetska objekta kar se da okolju prijazna, tako z vidika hrupa kot ostalih dejavnikov vpliva na okolje. Ob tej priložnosti se je zahvalil družbi HOPS za izjemno pripravljenost in sodelovanje in poudaril, da so v družbi ELES znova dokazali, da je sodelovanje ključ do uspeha, zato bodo nanj stavili tudi v prihodnje. Ob tem je dejal še, da jim vsega tega ne bi uspelo brez vzornega sodelovanja projektne ekipe Elesa, s katero je sodelovalo okoli 150 ljudi. Z vključevanjem lokalnih skupnosti vse od začetka projekta in zavzetega dela z župani so postavili nove standarde sodelovanja pri umeščanju energetskih objektov v prostor.


Direktor madžarskega sistemskega operaterja prenosnega omrežja MAVIR András Biczók je dejal, da zanesljivost oskrbe z električno energijo v prihodnjih letih in desetletjih predvideva močno sodelovanje sistemskih operaterjev ter vseh akterjev na trgu, elektrarn, odjemalcev in porabniških skupnosti. Trenutno se dogaja resna sprememba paradigme, v kateri se operativni okvir energetske industrije temeljito preoblikuje s porastom vremensko odvisne proizvodnje zelene energije, medtem ko hitra elektrifikacija bistveno povečuje vrednost zanesljivosti oskrbe. V primeru Madžarske reindustrializacija predvideva znatno povečanje povpraševanja v prihodnjih letih, elektroenergetski sistem pa mora zagotoviti potrebno pokritje za to. Vsaka nova daljnovodna povezava širi nabor možnosti sosednjih sodelujočih sistemov, zato so zelo veseli vzpostavitve slovensko-madžarskega 400-kilovoltnega daljnovoda. Vsaka nova povezava izboljšuje tudi varnost enotnega evropskega omrežja. To je še posebej pomemben korak za Madžarsko in MAVIR, saj imajo zdaj močne in zanesljive medsebojne povezave z vsemi sosedami. Po drugi strani pa slovensko-madžarska povezava ustvarja presežne zmogljivosti na koridorju pretoka električne energije sever-jug, ki je odločilen v regiji, daje dodatne možnosti trgovcem v regiji, da še bolj učinkovito zadovoljujejo potrebe trga, njim pa za učinkovitejše uravnoteženje sistema.
Hrvaški minister za gospodarstvo Davor Filipović je dejal, da je izgradnja tega daljnovoda dokaz uspešnega in dobrega sodelovanja družbe HOPS in Elesa. Ob tem je spomnil, da se je zaključil tudi projekt Sincro.Grid. Upravljavci prenosnega omrežja in distribucijskega omrežja obeh držav so z njim uspešno uvedli inovativne rešitve, da bodo imeli bolj fleksibilno elektroenergetsko povezavo. S tega vidika je zelo pomembno, da se to sodelovanje nadaljuje tudi s projektom GreenSwitch.
Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je dejal, da je zanj osebno ta investicija pomembna tudi zato, ker leta 1999 sam vodil madžarsko vlado, ki je ta daljnovod pripeljala do meje. Povezovali nas bodo plin, nafta in elektrika. Te tri povezave so nam manjkale. Eno povezavo smo že vzpostavili in 
narediti moramo vse, da bomo med Madžarsko in Slovenijo vzpostavili tudi drugi dve.


Predsednik vlade republike Slovenije dr. Robert Golob je prav tako izpostavil, da gre za zaključek zelo pomembnega projekta, o katerem je sam poslušal že v času svojega študija na fakulteti, ko so se začeli prvi politični koraki v to smer. V marsičem gre za zgodovinski projekt za Slovenijo in ne samo zato, ker gre za največji projekt v zgodovini Elesa in bo zagotovil zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, ampak, ker ima tudi izjemen regionalen in tudi širši pomen. Z njim namreč povezujemo prenosne sisteme Madžarske, Hrvaške in Slovenije. S to investicijo se simbolično povezujeta dve državi, ki doslej še nista bili povezani, in to ravno ob pravem času, ko so zaradi ruske agresije na Ukrajino in energetske krize, takšne povezave še bolj pomembne, saj je stabilnost in zanesljivost oskrbe v Evropi na kritični preizkušnji. Z novo povezavo investiramo za prihodnost. Strinjal se je s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom, da Evropa v prihodnosti lahko preživi vse krize samo, če bo solidarna. Zato morata državi v prihodnje sodelovati tudi z ostalimi povezavami. Če je bil to najprej daljnovod, je sedaj po mnenju dr. Roberta Goloba čas, da resno razmislimo tudi na plinsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, s katero bi Madžarski pomagali osvobodi se odvisnost od ruskega plina, kar je Sloveniji, ki leži nekoliko zahodneje že uspelo in na kar smo lahko ponosni. Če bomo v Evropi hoteli izpeljati zeleni prehod, bodo ključne vse elektroenergetske povezave vseh napetosti, je še poudaril dr. Robert Golob in pozval, naj tako v Sloveniji kot v sosednjih državah v bodoče izvedemo čim več takšnih investicij. 

Video vsebina

Polona Bahun
O avtorju