V Novi Gorici je konec prejšnjega tedna potekala mednarodna konferenca o vodikovem ekosistemu Severnega Jadrana, katere cilje je bil spodbuditi udeležbo in sodelovanje med vladami, industrijskimi in raziskovalnimi partnerji ter lokalnimi oblastmi pri združevanju različnih zasebnih in javnih partnerstev za razvoj vodikovih projektov, ustvarjanju zagona za pospeševanje prehoda na čisto, obnovljivo energijo, privabljanju vodikove industrije in investitorjev v regijo ter ustvarjanju številnih novih visokotehnoloških delovnih mest v regiji Severni Jadran.
V prvem delu konference so bili predstavljeni primeri dobrih praks ter izkušnje pri razvoju vodikovih dolin v globalnem prostoru, sodelujoči so osvetlili tudi izzive pri oblikovanju čezmejnih razvojnih projektov. V drugem delu pa so o svojih pogledih in izkušnjah ter izjemnem pomenu medsektorskega povezovanja v prihajajoči energetski tranziciji povedali sodelujoči s področja transporta, energetike, industrije in akademskega sveta. V sklepnem delu konference so nosilci iniciative »čezmejna vodikova dolina Severnega Jadrana« izpostavili pomen čezmejnega sodelovanja ter orisali nadaljnje korake tega ambicioznega projekta čezmejnih razsežnosti. Organizatorji in sodelujoči na konferenci so izrazili prepričanje, da imajo vodikove tehnologije in zeleni vodik ogromen potencial za industrijski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Ob bok srečanju so predstavniki Slovenije, Hrvaške in italijanske dežele Furlanije Julijske krajine podprli oblikovanje Severno-jadranske čezmejne vodikove doline.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je ob tej priložnosti poudaril, da Slovenija sledi ciljem zelenega prehoda, zato spodbuja pogoje za razvoj tehnologij in rešitev, ki vodijo v podnebno nevtralnost. Vodikove tehnologije izkazujejo potencial za razogljičenje industrijskih dejavnosti ter prometa, pri čemer pa je treba nadaljevati z raziskavami, razvojem in demonstracijskimi projekti ter okrepiti medsektorsko in regijsko povezovanje. Odprtje vodikove polnilnice v Anhovem, prvi tovrstni objekt v širši regiji, in začetek okrepljenega sodelovanja med deležniki iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije Julijske krajine so pomemben mejnik pri uresničevanju teh ciljev. Prepričani smo, je dejal Košorok, da bo projekt ob ustrezni angažiranosti vseh strani zaživel v polnem obsegu in ponudil dragocene izkušnje na področju vodika.
Državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške Ivo Milatić je izpostavil, da njegovo ministrstvo trenutno pripravlja Nacionalno vodikovo strategijo, ki bo predstavljala nacionalno vizijo razvoja hrvaškega gospodarstva, ki temelji na vodiku. Zajela bo vse segmente, od proizvodnje obnovljivega vodika, njegovega skladiščenja in distribucije do uporabe obnovljivega vodika v vseh industrijskih panogah. Njen sprejem je načrtovan v prvem četrtletju 2022, del hrvaškega načrta za oživitev in odpornost pa so po njegovih besedah tudi naložbe v vzpostavitev proizvodnje obnovljivega vodika in vzpostavitev šestih vodikovih polnilnih postaj. Ob tem je zagon skupne pobude za vzpostavitev vodikove doline za Hrvaško pomemben korak, ki predstavlja okrepljeno in usklajeno mednarodno delovanje, potrebno za doseganje ambicioznih evropskih podnebnih ciljev.
Sebastiano Callari, deželni minister avtonomne pokrajine Furlanija Julijska Krajina za sisteme informacijskih tehnologij, pa je dejal, da je Furlanija Julijska krajina pripravljena prispevati svoj delež za izboljšanje ambicioznega projekta, kot je projekt vzpostavitve »čezmejne Severno-jadranske vodikove doline«, ki bo sodelujočim omogočil, da izkoristijo svoj položaj v središču Evrope in povabijo k mednarodnemu sodelovanju pri realizaciji ekološkega prehoda in razogljičenja. Kot je povedal, se dežela Furlanija Julijska krajina sicer že ukvarja s celovito preobrazbo svojega gospodarstva, ki ima za cilj nadomestitev rabe fosilnih goriv s čisto energijo, pri čemer pa oblikovanje Severno-jadranske vodikove doline predstavlja pomemben skupen projekt s Slovenijo in Hrvaško, ki zajema čezmejni in nadnacionalni obseg naložb v znanje, raziskave in prenos tehnologije ter celovito industrijsko preoblikovanje.