Danes na sporedu javna obravnava posodobljenega AN OVE 2010-2020

Ministrstvo dogodek pripravlja v okviru javne razgrnitve osnutka Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2017) in okoljskega poročila. Gradivo bo razgrnjeno v digitalni obliki do vključno 21. julija na spletnih straneh ministrstva, zainteresirana javnost pa ima v tem obdobju možnost na ministrstvo podati svoje pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. V okviru postopka so med drugim razgrnjeni naslednji dokumenti: osnutek Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2017), analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave z usmeritvami za nadaljnje načrtovanje, celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, okoljsko poročilo za Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 in dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja s kartografskimi prilogami, odločba Ministrstva za okolje in prostor s 6. oktobra 2014 in obvestilo Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila s 16. junija letos.
Slovenija je z Direktivo o spodbujanju uporabe energije iz OVE prevzela obveznost, da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstotkov OVE v celotni porabi energije. V skladu s tem je Slovenija julija 2010 sprejela Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010−2020 (AN OVE-2010).

Cilj na področju ogrevanja se uspešno izpolnjuje, na področju rabe električne energije pa nekoliko zaostajamo za predvideno dinamiko, predvsem zaradi zaostajanja investicij v nove proizvodne naprave. V letu 2014 je začel veljati tudi nov Energetski zakon, ki prinaša precej sprememb, med drugim tudi na področju sheme spodbujanja OVE za proizvodnjo električne energije. Poleg tega so se od priprave AN OVE-2010, to je bilo v letu 2009, zgodile velike spremembe, tako na energetskem kot gospodarskem področju, in sicer na nacionalni kot globalni ravni. Zato je bila izdelana posodobljena projekcija energetskih bilanc do leta 2030 na osnovi katere je posodobljen AN OVE.

Ker smo že v drugi polovici obdobja do leta 2020 in ker so bili oktobra 2014 na Evropskem svetu sprejeti podnebno-energetski cilji do leta 2030, so vključene tudi projekcije proizvodnje in rabe obnovljivih virov do leta 2030 ter indikativni nacionalni cilj na področju OVE do leta 2030 (minimalno 27 odstotkov). Za doseganje cilja do leta 2030 sta izdelana dva scenarija: vetrni (večja izraba vetrne energije) in drugi sončni (večja izraba sončne energije), pri čemer je tako z ekonomskega kot okoljskega vidika sončni scenarij boljši, zato je ta scenarij določen kot scenarij posodobljenega AN OVE.

Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz OVE imajo velike HE tako energetske kot makroekonomske prednosti, zato sta scenarija oblikovana tako, da je v obeh vodni potencial maksimalno možno in realno izkoriščen in sicer je od celotnega neizkoriščenega tehničnega potenciala za proizvodnjo električne energije v HE, ki danes znaša 51 odstotkov predvideno izkoriščanje dodatnih 13,6 odstotnih točk potenciala, kar pomeni, da bo do leta 2030 izkoriščenega 62 odstotkov tehničnega potenciala. Pri tem pa projekcija ne upošteva izkoriščenosti vsega tehničnega potenciala na predvidenih vodnih telesih, pač pa dobro četrtino manj, predvsem kot posledica okoljskih omejitev izvedbe samih projektov. Program oziroma projekcije načelno upoštevajo, da se prednostno izkoristi potenciale za OVE, ki so izven varovanih območij. Vendar pa je za doseganje zastavljenih ciljev glede OVE, ki so na minimalni ravni, potrebno izkoristiti tudi OVE na varovanih območjih, zato so predvideni tudi projekti na območju NATURA 2000. V primeru, da se za predvidene velike HE, ki so na območjih Natura 2000, do leta 2030 ne bodo našle izvedbene rešitve brez pomembnega vpliva na Naturo 2000, in posledično HE ne bodo zgrajene, ne bo dosežen cilj AN OVE, niti v letu 2020 (doseženo bo 24,8 odstotka OVE) niti v letu 2030 (doseženo bo 25,8 odstotka OVE). Poleg dejavnika ohranjanja narave pa je realizacija projektov na področju velikih HE močno odvisna tudi od aktivnosti vlade tako z vidika določitve koncesijskih obveznosti, postopkov umešanja v prostor kot izvedbe na te projekte vezne vodne infrastrukture in pa ne nazadnje investicijskih kapacitet koncesionarjev. Ker obstaja velika verjetnost, da dokončanja HE Mokrice ne bo mogoče zagotoviti do leta 2020, bo potrebno AN OVE dopolniti z aktivnostmi za pospešitev izvedbe drugih ukrepov AN OVE, ki so bili sicer predvideni za izvedbo v obdobju 2020-2030, prednostno bodo pri tem upoštevani ukrepi v sektorjih daljinsko ogrevanje in industrija, ter drugi stroškovno učinkoviti ukrepi.

Gradivo bo javno razgrnjeno v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo do 21. julija, v tem času pa ima zainteresirana javnost možnost podati pripombe in predloge na plan in okoljsko poročilo, ki jih sprejemajo na e-naslovu: [email protected].