Predsednik vlade Janez Janša je včeraj v Moskvi začel dvodnevni delovni obisk v Rusiji.
Poleg gospodarskega sodelovanja med državama je osrednja tema njegovega obiska je tudi izgradnja plinovoda Južni tok v Sloveniji. Tako se je včeraj najprej sestal s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem, s katerim sta govorila o napredku projekta Južni tok. Kot je povedal po koncu srečanja, so se pogovarjali o zaključku dokaj dolge poti projekta do podpisa sklepa o končni investicijski odločitvi družbenikov podjetja Južni tok Slovenija, v katerem imata družbi Gazprom in Plinovodi vsaka po 50-odstotni delež. Podpis je načrtovan za danes, predstavlja pa dokončno odobritev gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok. Po besedah Janeza Janše je podpis krona na tej zgodbi, ki so je vsi zelo veseli. Pogajanja so bila z obeh strani trda, vendar korektna, je še povedal predsednik vlade.
Plinovod Južni tok bo tekel od Črnega morja, preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, od tod pa bo en krak tekel preko Slovenije do Italije, drugi krak pa do Avstrije. Vrednost plinovoda je ocenjena na okoli 15,5 milijarde evrov, od tega vrednost slovenskega dela plinovoda znaša okoli milijarde evrov. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Vstopna točka plinovoda na slovensko ozemlje bo na slovensko- madžarski meji pri Pincah, izstopna točka pa na slovensko-italijanski meji pri Ratečah. Okvirno bodo zmogljivosti plinovoda Južni tok, ki bo vstopal v Slovenijo, okoli 26 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. V Sloveniji bodo ostale predvidoma tiste količine zemeljskega plina, ki bodo namenjene domačim uporabnikom. Krak plinovoda Južni tok, ki bo tekel od Črnega morja do Italije, naj bi bil končan do leta 2015. Aktivnosti za gradnjo plinovoda čez slovensko ozemlje že tečejo, vendar se sama gradnja najverjetneje ne bo začela prej kot leta 2014. (pb)