Statistični urad republike Slovenije je ob svetovnem dnevu Zemlje objavil nekaj zanimivih podatkov o stanju okolja v Sloveniji in naložbah v njegovo varovanje. Tako je leta 2020 v Sloveniji nastalo 8,5 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca oziroma skupno skoraj 18 milijonov ton, od tega jih je 81,9 odstotka ali 14,7 milijona ton izviralo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 18,1 odstotka ali 3,3 milijona ton pa iz gospodinjstev. Od leta 2017 sicer emisije v obeh primerih rahlo upadajo in so se skupno od leta 2017 do 2020 zmanjšale za 6,5 odstotka.
Zanimiv je tudi podatek o porabi vode, pri čemer je v letu 2020 vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabil 58,2 m3 vode. Večino vode ali natančneje 97,6 odstotka v Sloveniji načrpamo iz podzemnih vodnih virov, pri čemer je skrb zbujajoče, da se še vedno srečujemo z velikimi izgubami v omrežju, saj so te leta 2020 znašale kar 27 odstotkov vse načrpane vode.
Na drugi strani pa je spodbudno, da se količina odločenih odpadkov v Sloveniji postopoma zmanjšuje, pri čemer je vsak prebivalec v letu 2020 v povprečju proizvedel 489 kilogramov komunalnih odpadkov. V obdobju 2011 do 2020 se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečal iz 32,5 na 72,2 odstotka, količina komunalnih odpadkov na odlagališčih pa se je v tem obdobju zmanjšala iz 204 kilogramov na prebivalca na 31 kilogramov. Žal je leta 2020 nastalo tudi 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca.
Pozitivno je tudi, da se povečuje število vozil na električni in hibridni pogon, pri čemer je bilo leta 2020 prvič registriranih 1.838 vozil na električni pogon (za 134,1 odstotka več kot leto prej) in 3.379 vozil na hibridni pogon (za 26 odstotkov več kot leto prej). Tako so prve registracije električnih vozil zajemale 2,3-odstotni, hibridnih pa 4,2-odstotni delež vseh na novo registriranih vozil v letu 2020.
In kaj kažejo finančni podatki? Za varstvo okolja je bilo v Sloveniji v letu 2020 namenjenih 412 milijonov evrov, največ investicij, in sicer 200 milijonov pa je bilo na področju varstva zraka in klime. Z okoljskimi davki je bilo sicer predlani v državnem proračunu zbranih milijardo 309 milijonov evrov, kar je bilo za 18,4 odstotka manj kot leto prej, največji kar 81-odstotni delež okoljskih davkov pa so predstavljali davki na energijo. Iz tega naslova je bilo tako zbranih milijardo 60 milijonov evrov, davki na promet so dosegli 192 milijonov, davki na rabo naravnih virov 32 milijonov in davki na onesnaževanje 25 milijonov evrov.