Evropska komisija je predlagala uvedbo treh novih virov za polnjenje evropskega proračuna, in sicer prerazporeditev prihodkov iz evropskega sistema trgovanja z emisijami, prihodke iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah ter delež preostalega dobička multinacionalnih družb, ki bo prerazporejen državam članicam EU v skladu z nedavnim dogovorom OECD/G20 o prerazporeditvi pravic do obdavčitve. Z vzpostavitvijo omenjenih predlaganih novih virov prihodkov naj bi se v letih 2026 do 2030 v evropski proračun v povprečju nateklo okoli 17 milijard evrov na leto.
Predlagani novi viri lastnih sredstev bodo prispevali k odplačevanju sredstev, ki jih je EU zbrala, da bi financirala nepovratna sredstva v okviru instrumenta NextGenerationEU, iz tega naslova pa naj bi se financiral tudi Socialni sklad za podnebje, ki je bistveni element predlaganega novega sistema za trgovanje z emisijami, ki zajema stavbe in cestni promet, in bo pomagal zagotoviti, da pri prehodu na razogljičeno gospodarstvo nihče ne bo zapostavljen.
Obeta se prenova evropskega sistema trgovanja z emisijami
Cilj svežnja Pripravljeni na 55 je zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kar bi omogočilo podnebno nevtralnost do leta 2050. Ta sveženj med drugim vključuje tudi revizijo dosedanjega sistema za trgovanje z emisijami, ki se bo v prihodnosti uporabljalo tudi v pomorskem sektorju, povečala se bo prodaja pravic za letalstvo na dražbi, vzpostavljen pa bo tudi nov sistem za stavbe in cestni promet.
V okviru sedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami se večina prihodkov od dražbe pravic do emisij prenese v nacionalne proračune, komisija pa je predlagala, da bi se v prihodnje 25 odstotkov prihodkov od trgovanja z emisijami stekalo v evropski proračun. Ko bo ta vir v celoti vzpostavljen, naj bi v obdobju 2026 do 2030 v povprečju ustvaril do 12 milijard evrov prihodkov na leto.
Poleg odplačevanja sredstev iz naslova NextGenerationEU bi se s temi novimi prihodki financiral tudi Socialni sklad za podnebje, ki ga je Komisija predlagala julija 2021. Ta sklad bo zagotavljal socialno pravičen prehod in podpiral ranljiva gospodinjstva, uporabnike prevoza in mikropodjetja pri financiranju naložb v energijsko učinkovitost, nove sisteme ogrevanja in hlajenja ter čistejšo mobilnost, po potrebi pa tudi začasno neposredno dohodkovno podporo. Skupna finančna sredstva sklada načeloma ustrezajo znesku približno 25 odstotkov pričakovanih prihodkov iz novega sistema trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet.
Iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah milijarda evrov na leto
Cilj mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki ga je Komisija prav tako predlagala julija letos, pa je zmanjšati tveganje selitve virov CO2, tako da bi se proizvajalci v tretjih državah spodbujali k okolju prijaznejšim proizvodnim procesom. Z mehanizmom se bo za uvoz določila cena ogljika, ki bo ustrezala ceni, ki bi bila plačana, če bi bilo blago proizvedeno v EU. Mehanizem se bo uporabljal za ciljno izbrane sektorje, pri čemer komisija predlaga, da se evropskemu proračunu dodeli 75 odstotkov prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah. Prihodki za proračun EU iz tega naslova so ocenjeni v povprečju na približno milijardo evrov na leto, po pričakovanjih pa naj bi se vanj začeli stekati z letom 2026.
Kot rečeno, si evropska komisija del dodatnih prihodkov obeta tudi od reforme mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, za katerega se je oktobra letos dogovorilo več kot 130 držav, ki ustvarijo več kot 90 odstotkov svetovnega BDP. Pri tem gre za dvostebrno rešitev, ki obravnava izogibanje davkom in je namenjena zagotavljanju, da se dobiček obdavči tam, kjer se izvaja gospodarska dejavnost in ustvarja vrednost. V okviru prvega stebra tega dogovora se bo pravica do obdavčitve deleža tako imenovanega preostalega dobička največjih multinacionalnih družb na svetu prerazporedila v sodelujoče države po vsem svetu. Komisija je ob tem predlagala, da bi 15 odstotkov deleža preostalega dobička zajetih družb, ki se sicer prerazporedi državam članicam EU, namenili za dodatne prihodke evropskega proračuna.