Prvi zagon plinskih turbin v Energetiki Ljubljana načrtujejo že proti koncu letošnjega leta, zaključek projekta pa poleti leta 2022.
Dela na gradbišču so nekoliko zamaknili epidemija koronavirusa in s tem povezane ovire. V projekt izgradnje plinsko parne enote PPE-TOL so namreč vključeni izvajalci iz 25 držav, prav tako pa se v tujini izdeluje tudi vsa potrebna oprema. Zato so morali prilagoditi dinamiko izvajanja posameznih sklopov investicije, a so kljub temu uspeli v preteklem letu narediti zelo veliko.
Kljub epidemiji in številnim oviram so uspeli vzpostaviti gradbišče, narediti gradbeno jamo, prestaviti vročevodno kineto in postaviti temelje za vse potrebne objekte v sklopu investicije. V februarju so začeli z izgradnjo objektov in tras za oskrbo z gorivom, s čimer bodo lahko z vzhodnega območja enote TE-TOL do lokacije plinsko-parne enote pripeljali plin in ekstra lahko kurilno olje. Na sami lokaciji nove enote so dokončali osnovno temeljno ploščo, nadaljujejo pa z izvedbo temeljne armirano betonske stene glavnega pogonskega objekta, to je kotlovske in turbinske zgradbe, in kletnih sten ter temeljne plošče na koti 0 za elektro stavbo.
Izgradnje plinsko parne enote PPE-TOL bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov ter tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga v enoti TE-TOL, s tem pa bo primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postal zemeljski plin. Gre za največjo energetsko-okoljsko naložbo v Ljubljani, predstavlja pa tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premoga z zemeljskim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Ne nazadnje pa zemeljski plin predstavlja okoljsko ustrezen energent za prehod v nizkoogljično družbo, k čemur se je zavezala tudi Slovenija.
Vrednost investicije PPE-TOL od leta 2019 do izgradnje, brez upoštevanja že vloženih sredstev do konca leta 2018 in brez stroškov financiranja, je ocenjena v višini dobrih 132,6 milijona evrov. Do sedaj so za investicijo namenili 40 milijonov evrov (brez DDV), od tega v lanskem letu dobrih 25 milijonov evrov (brez DDV), v letošnjem letu pa bodo za izgradnjo tega kompleksnega in zahtevnega projekta namenili okoli 64 milijonov evrov (brez DDV).