Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, je leta 2019 delež energije iz obnovljivih virov za potrebe ogrevanja in hlajenja v povprečju znašal že 22,1 odstotka, ker je bilo za 0,9 odstotka več kot leto prej. Delež uporabe obnovljivih virov energije za pokrivanje tovrstnih potreb gospodinjstev, industrije, bolnišnic, šol in drugih ustanov, se sicer že nekaj let postopoma povečuje, v primerjavi z letom 2004 (11,7-odstotni delež) pa se je skoraj podvojil. Deleži izrabe obnovljivih virov za potrebe ogrevanja in hlajenja so po posameznih evropskih državah precej različni, pri čemer so tudi glede tega kazalca v ospredju severnoevropske države. Tako ima poleg Islandije ( 79,4 odstotka) največji delež Švedska (66,1 odstotka), sledijo pa ji Latvija (57,8 odstotka), Finska (57,5 odstotka), Estonija ( 52,3 odstotka) in Danska (48 odstotkov). Na nasprotnem koncu lestvice so med državami z najmanjšim deležem obnovljivih virov pri pokrivanju potreb za ogrevanje in hlajenje prostorov Irska (6,3 odstotka), Nizozemska (7,1 odstotka), Belgija (8,3 odstotka), Luksemburg (8,7 odstotka) in Nemčija (14,6 odstotka).
Med evropskimi državami je lani v primerjavi z letom 2018 povečanje deleža sicer zabeležilo kar dvajset držav članic, pri čemer so največji skok imele Slovaška (iz 10,6 na 19,7 odstotka), Finska (iz 54,6 na 57,5 odstotka) in Danska (iz 45,5 na 48 odstotkov)
Slovenija se je na tej lestvici med 27 evropskimi državami znašla na 12 mestu, tik za Avstrijo, delež obnovljivih virov pri pokrivanju potreb po ogrevanju in hlajenju pa je po podatkih evropskega statističnega urada lani pri nas dosegel 31,2 odstotka.