Današnje mednarodno srečanje sicer poteka s podnaslovom Soočanje z energetsko krizo v Evropi: Zakaj je digitalizacija ključnega pomena za preobrat, po besedah organizatorke Mojce Černelč Koprivnikar, pa je njihova želja, da bi s časom preraslo v osrednji dogodek namenjen digitalizaciji energetskega sektorja v srednji in jugovzhodni Evropi. Kot je poudarila, je digitalizacija energetskega sektorja, ki že poteka, neizogibna, pri čemer pa lahko na izzive sedanje energetske krize odgovorimo le sodelovanjem na evropski ravni in izmenjavo dobrih praks.
Luis Goncalves iz Iskraemeca je v uvodnem predavanju med drugim izpostavil, da je energetika zelo pomembno področje za celotno družbo in bo v naslednjih treh letih nujno narediti načrtovani prehod in opozoril, da uspeha, brez da bi zastavljen cilje posvojili vsi oziroma aktivne vloge odjemalcev, ne bo. Tehnologija sicer lahko zagotavlja celo vrsto podatkov, vendar, če jih ne bomo znali koristno uporabiti in imeli ustrezne metodologije ter jih znali deliti in upravljati rezultatov ne bo. Ob tem digitalizacija družbe odpira še številna druga vprašanja, kot sta denimo zagotavljanje potrebne varnosti in dostopnost do podatkov. Ti bodo v prihodnosti še bolj ključnega pomena, pri digitalizaciji pa ne gre samo za energetiko, ampak za povezovanje in kombinacijo celotnega eko sistema, v ospredju katerega bodo ljudje s svojimi potrebami. Ob tem je še poudaril, da digitalizacija pomeni priložnost in ne grožnjo.
Ministrica pristojna za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je v pozdravnem nagovoru preko video povezave, dejala, da je digitalizacija visoko na prednostni listi nalog sedanje vlade in dodala, da gresta digitalizacija in zelena preobrazba skupaj z roko v roki. Uspešni pa bosta le, če bosta zajeli celotno družbo, zato si tudi prizadevajo, da bi digitalne kompetence čim prej vključili tudi v izobraževalni sistem.
Med uvodnimi prispevki so bila zanimiva tudi razmišljanja Iliasa Lakoviodisa iz Grčije, ki ej skušal podati ogovor na vprašanje, ali lahko z digitalizacijo, glede na to, da so podatkovni centri veliki porabniki energije, sploh prihranimo. Po njegovih besedah so navedbe o konfliktu med digitalno in zeleno preobrazbo povsem napačne in to ponazoril s primerom vetrnih elektrarn, kjer lahko z ustreznimi ukrepi na osnovi dobljenih podatkov veliko prihranimo pri materialu, ki se ga sicer ne da reciklirati. Podobno velja tudi za uvedbo dela na domu, pri čemer je mogoče prihraniti veliko energije v prometu in še je veliko podobnih primerov, recimo tudi v kmetijstvu, proizvodnji, gradbeništvu (pametne stavbe) in na številnih drugih področjih. Ob tem pa je opozoril, da se trenutno uporablja le manjša količina podatkov, ki jih zbiramo, in mnogi ne vedo niti, kaj pravzaprav z njimi početi. Zato bi morali pozornost bolj kot v samo tehnologijo, usmeriti v storitve.
Rešitve je treba iskati zunaj okvirov
René Kerkmeester iz podjetja Equigy je predstavil njihovo inovativno rešitev oziroma vzpostavitev platforme, ki bo pripomogla k razogljičenju evropskega trga prožnosti s pomočjo domačih hranilnikov energije, toplotnih črpalk in električnih vozil.
Dr. Michael Schöpf iz podjetja Venios, kjer se ukvarjajo z načrtovanjem, spremljanjem in nadzorom elektroenergetskih omrežij, je govoril o ovirah in priložnostih za večjo stopnjo transparentnosti pri digitalizaciji distribucije. Kot je dejal, odmik od nadzorovane klasične proizvodnje električne energije kot del energetskega prehoda, povzroča povečanje nestanovitnosti. Hkrati pa nove tehnologije povzročajo tudi dinamično spreminjajoče se obnašanje obremenitev na strani povpraševanja. Ker morajo električna omrežja ostati stabilna, je rešitev veliko bolj natančno spremljanje in napovedovanje obnašanja obremenitev in proizvodnje, ki še vedno omogoča nadzor energetskih omrežij, zlasti na nižjih napetostih omrežja, brez uporabe dragih in obsežnih merilnih tehnologij.
V razpravi o resničnih izzivih digitalne transformacije energetskih družb v času krize, so strokovnjaki iz različnih delov Evrope spregovorili o tem, kako vidijo digitalizacijo v njihovih podjetjih in o izzivih, s katerimi se pri tem soočajo. Po njihovem mnenju se je treba osredotočiti na vprašanje, kako lahko sistemski operaterji prenosnega omrežja in sistemski operaterji distribucijskega omrežja uporabijo digitalizacijo za opolnomočenje vseh zainteresiranih deležnikov. Ključno je ostati odprt do deležnikov, hkrati pa znati uporabiti podatke v svojo korist in jih dati na voljo tudi lastnikom podatkov. Ker gre med sistemskimi operaterji za izmenjavo velikih količin podatkov, mora biti ta nadzorovana tudi z zakonodajo. S tem se bodo zmanjšala tveganja, da bi sprejemali napačne rešitve. Sogovorniki so se strinjali, da pri tem procesu deležniki potrebujejo drug drugega, saj bomo le na ta način našli rešitve, ki bodo vsem v prid.
Dr. Helena Vrabec, ki se ukvarja z varstvom podatkov v ameriškem podjetju Palantir Technologies, je zastavila pet podatkovnih vprašanj, ki bi se jih morala vprašati energetska podjetja. Najprej je izpostavila robustnost dostopa do podatkov, cilj česar je, da se vedno ve, kdo dostopa do katerih podatkov in zakaj jih potrebuje. Pomembno je tudi, ali podjetje zagotavlja odgovornost uporabnosti podatkov: Potrebno je omejiti izpostavljenost podatkov in omogočiti, da se nekateri podatki po uporabi lahko tudi izbrišejo in presoditi tudi, kako je v podatkovni proces vključen človek. Ali je morda nadomestljiv z umetno inteligenco, oziroma je ujet v podatkovno zanko. Cilj je, da so podatkovni sistemi skladni. Izpostavila je še pomembnost lokacije oziroma, kje so stacionirani podatki podjetja - bolje je, da so na kupu oziroma čim bližje, predstavila pa je tudi pomembnost soobstajanja privatnosti in varnosti, ki gresta vedno z roko v roki. Rok Lacko, z družbe GEN-I je pojasnil, da so njihove sončne elektrarne tako uspešne zaradi sistema, v katerem ponujajo posameznikom in podjetjem investicije v samoskrbne sončne elektrarne. Ponujajo pa storitev sodobnega kontrolnega centra GEN-I, ki temelji na oblakovnem podatkovnem sistemu, kar pomeni, da omejitev glede upravljanja s podatki praktično ni. Vsi govorimo o velikih podatkih, s katerimi je težko upravljati. Dostikrat jih je preveč in ni rečeno, da so uporabni. Senad Aruc s podjetja Gatewatcher je zato v sklopu kibernetske varnosti pojasnil kripto zaščitene polnilnice za e-vozila, ki temeljijo na posebno zaščitenem programu, ki podatke hrani v CC strežnik. Funkcionalnost CC strežnika je zasnovana, da lahko deluje na avtopilotu. V primeru, da želimo prepoznati določene vdore ali napade, moramo analizirati promet, ali pa imeti sprotni dostop do prometa in sproti eliminirati dostop napadalcu. Vloga umetne inteligence v varnostnem operacijskem centru je velika in brez dvoma lahko boljšo varnost dosegamo prav s pomočjo umetne inteligence. Dr Andrej Bregar in Alen Jamšek iz podjetja Unistar sta povedala, da je pomembno, da se ne ustavimo le pri zaznavanju napadov, ampak, da ko odkrijemo nove varnostne incidente, lahko sprožimo potek analize dogodka, na podlegi katere se pozneje umetna inteligenca lahko nauči bolje ukrepati in lažje indentificirati nenavadne dogodke.
Jan Kostevc iz agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) je spregovoril o tem, kako lahko energetski regulatorji pripomorejo k digitalizaciji, ki je eden izmed ključnih stebrov učinkovitega elektroenergetskega omrežja. V digitalizacijo moramo zaradi energetske tranzicije vložiti veliko napora. Da bi bil regulatorni okvir učinkovit, je ACER lani izdal dokument o izboljšanju učinkovitosti evropskega okvira za razvoj energetske, s katerim želi zagotoviti celovitejše razumevanje potreb za učinkovit razvoj omrežja. In sicer je treba zagotoviti zanesljive informacije in učinkovito spremljanje ter zboljšati koordinacijo med nosilci odločanja o okviru financiranja. V Acerju so prepričani, da je to ključnega pomena za doseganje strategije energetske unije in prehod na varnejši in trajnostnejši energetski sistem, ki bo zahteval velike naložbe, tudi v omrežja.
Srečanje so sklenili s predstavitvijo dobrih primerov iz prakse. Aleš Glavina iz podjetja Iskraemeco je spregovoril o koristih aktivnega nadzora obremenitev za merjenje in upravljanje energije. Bojan Miličić iz Mediusa je predstavil, kako jim je s pomočjo umetne inteligence in podatkov uspelo izboljšati IT okolje v Telekomu Slovenije. Jure Bartol iz Petrola je govoril o digitalizaciji energetskega upravljanja sistema javne razsvetljave. To prinaša prihranke in omogoča sprejemanje boljših poslovnih odločitev. Kot je dejal, digitalizacija in vodenje sistemov na daljavo danes postajata nepogrešljiva elementa. Energetski in okoljski sistemi prihodnosti se bodo zaradi drugačnih navad mlajših generacij preoblikovali iz produktov (toplote, elektrike, vode) v storitve, ki jih trg oziroma uporabnik zahteva je še povedal. Uporabniki se bodo torej vse bolj usmerjali na personalizirane, kakovostne in pravočasne storitve z dodano vrednostjo in vedno manj na ceno. Selma Kovačević iz javnega podjetja Elektroprivreda BiH je predstavila uporaba IT orodij za načrtovanje in izvedbo strateških investicijskih projektov v podjetju. Uršula Krisper iz Elektro Ljubljana je predstavila dva evropska projekta-BD4NRG in Senergy Nets, v katerih podjetje sodeluje, njihove aktivnosti pri njih in, kako spreminjata energetsko krajino. Predstavnika podjetij Informatika in Unistar sta zbrane seznanila s svetom digitalnega vojskovanja, kjer umetna inteligenca dviguje varnostne operativne centre na višjo reven, da so se sposobni bolje odzivati na kibernetske grožnje in napade. Predstavitve pa je sklenil Hrvoje Keko iz podjetja Končar Digital, ki predstavlja digitalni steber družbe Končar, s predstavitvijo velike podatkovne platforme in tržnice, zasnovane za vrednostno verigo podatkov o električni energiji.