Kljub ukrepom učinkovite rabe
energije se je distribucija zemeljskega plina v Sloveniji v letu 2016 v
primerjavi z letom poprej povečala za 4,6 %.
Distribucija zemeljskega plina je
lani znašala skoraj 316 milijonov Sm3. Glavni razlogi za porast so večja raba
obstoječih industrijskih odjemalcev, nižje zunanje temperature v ogrevalni
sezoni in dodatno priključevanje odjemalcev. Zemeljski plin tako postaja vse
bolj pomemben energent, število njegovih uporabnikov se tudi v Sloveniji iz
leta v leto povečuje.
Distribucija zemeljskega plina se
je v preteklem letu povečala, kljub temu, da so obstoječi odjemalci izvedli
vrsto ukrepov učinkovite rabe energije, kot so izolacije, menjava oken, ukrepi
učinkovite rabe v tehnoloških procesih, vgradnja sodobnih kondenzacijskih
kotlov ipd.
Kot je povedal Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za
distribucijo zemeljskega plina, o navedenem zgovorno priča podatek, da je bila
distribucija zemeljskega plina v letu 2016 po preliminarnih podatkih druga
največja doslej in le za 1,4 % nižja od največje, ki so jo v GIZ za
distribucijo zemeljskega plina zabeležili leta 2010.
Poleg tega je bila distribucija
zemeljskega plina v januarju 2017 največja mesečna doslej, saj je znašala kar
690.995 MWh (64,2 mio Sm3) in večja za 20 % od lanske v istem mesecu, oziroma
19 % od distribucije v mesecu decembru 2016, med drugim navaja Urban Odar.
Po podatkih Agencije za energijo
je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina. Nekateri med njimi
ga uporabljajo za kuhanje, večina pa za ogrevanje.