GIZ DZP: Na področju distribucije zemeljskega plina v Sloveniji se nadaljuje trend rasti.
Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji v zadnjih štirih letih beleži trend rasti. V letu 2018 je vrednost distribucije skoraj dosegla rekord iz leta 2017, saj je znašala kar 3.523 GWh. Razlogi za povečan odjem so dodatne priključitve odjemalcev, saj vse več porabnikov prepoznava ugodnosti, ki jih s svoji nizko ceno in manjšim obremenjevanjem okolja, prinaša zemeljski plin.
Kot ocenjujejo v GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), je rezultat distribucije v minulem letu dober, saj je potrebno upoštevati, da so bile zunanje temperature v ogrevalni sezoni lani višje kot v letu 2017. Prav tako pa obstoječi porabniki neprestano izvajajo ukrepe za učinkovito rabo energije, na primer zamenjava starejših kotlov z novimi, izboljšana izolacija stavb, ipd.
Gospodinjstva so v letu 2018 prevzela 1.156 GWh zemeljskega plina, industrija in ostali odjemalci pa 2.367 GWh. Skladno s potrebami se povečuje tudi dolžina distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je na zadnji dan v letu 2018 merilo 4.819 km, kar je za 85 km več, kot leta 2017. Skokovito so lani narasle tudi izvedene priključitve odjemnih mest, in sicer je bilo teh 2.106, kar je za 386 več kot predlani.
Med prednostmi tudi pozitiven vpliv na okolje
Ena od prednosti zemeljskega plina, ki jo ta prinaša porabnikom je zagotovo cena. Ta se je v zadnjih sedmih letih, z manjšimi nihanji, iz 0,0782 evra/kWh v letu 2011 znižala na 0,0567 evra/kWh v letu 2018, kar pomeni 27-odstotno znižanje. Uporaba zemeljskega plina pa ima tudi velik vpliv na izboljšanje kakovosti zraka, saj zamenja individualna kurišča, ki močno obremenjujejo okolje. Kot izpostavljajo v GIZ DZP, je ogljični odtis plinovodnih omrežij že danes najnižji od vseh daljnovodnih sistemov (električno omrežje, daljinsko ogrevanje).
Ob koncu prejšnjega leta je minilo že 40 let, odkar je po domačih ceveh distribucijskega sistema prvič pritekel zemeljski plin. V dosedanjih letih je bila distribucija visoko zanesljiva in taka tudi ostaja, poudarjajo v GIZ DZP. Takšna so tudi plinovodna omrežja, ki brez težav zadostijo največjim potrebam po zemeljskem plinu. Danes je zemeljski plin prisoten v 83 občinah po Sloveniji, v katerih je predvidena nadaljnja širitev na bolj gosto poseljena območja in industrijske cone. Hkrati pa je predvidena tudi širitev plinovodnega omrežja v nove občine, med katerimi so tudi občine na območju Obale.
Zemeljski plin naj bi tudi v prihodnje imel veliko vlogo
Danes večino zemeljskega plina porabimo za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehnologijo. Manjši delež ga porabimo v kogeneracijah za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter v prometu (stisnjeni zemeljski plin ali CNG). V prihodnje je za kogeneracijo in promet predviden povečan odjem zemeljskega plina, v plinovodno omrežje pa bomo predvidoma po letu 2030 postopoma dodajali obnovljiv metan. Skupaj z učinkovitimi plinskimi tehnologijami (plinska toplotna črpalka, kogeneracije, CNG itd.) bodo plinovodna omrežja tudi v bodoče eden najpomembnejših načinov oskrbe z energijo, pojasnjujejo v vodstvu GIZ DZP.