Rdeča nit 2. strateške konference elektrodistribucije so bila pametna omrežja.
Predstavniki petih slovenskih podjetij za distribucijo električne energije (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska) so na srečanju predstavili stanje razvoja pametnih omrežij v Sloveniji, izpostavili zakonodajne ovire ter istočasno poudarili številne prednosti in izzive, ki jih pametna omrežja prinašajo končnemu uporabniku, a bi ta moral odigrati aktivnejšo vlogo, saj brez tega pametna omrežja nimajo prave vrednosti. Skupaj je torej treba prepoznati koristi, ki jih bo deležen vsak posameznik, je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik uprave Gospodarskega interesnega druženja distribucije električne energije (GIZ DEE) in predsednik uprave Elektro Gorenjska mag. Bojan Luskovec. Kot je še dejal, so pametna omrežja omrežja prihodnosti. Za njihovo učinkovito uvedbo pa je ključno usklajeno delovanje na tehnološkem, regulatornem, ekonomskem in sociološkem področju. Če se bo katerokoli od navedenih področij zanemarilo, bo uvedba pametnih omrežij neuspešna, posledično pa bo zagotovo neuspešno tudi izpolnjevanje evropskih zavez iz podnebno energetskega paketa, ki se jim je Slovenija zavezala.
Vsi skupaj so bili enotnega mnenja, da domača elektrodistribucijska podjetja v nobenem pogledu ne zaostajajo za razvitejšimi državami, kar potrjuje dejstvo, da svoje znanje in izkušnje s tega področja neprestano nadgrajujejo s sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektih. Vsa ta prizadevanja potekajo v skladu s prioritetami slovenske energetske politike, med katere poleg zmanjševanja izpustov, večje energetske učinkovitosti in boljšega izkoriščanja OVE, spadajo tudi investicije v daljinska in pametna omrežja.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je zbranim orisal izzive, ki jih na ministrstvu načrtujejo v bližnji prihodnosti in, ki bodo vplivali na distribucijska podjetja. To so: organiziranost distribucije, elektromobilnost in razvoj omrežja. Kot je poudaril, so mnenja ministrstva s tem v zvezi znana, in sicer si prizadeva za izboljšanje poslovanja družb, kar je predpogoj za razvoj novih storitev, pa tudi omrežja. Pametna omrežja med drugim lahko vplivajo na znižanje porabe, stroškov energije, stroškov merjenja porabe. Cilji pametnih omrežij so lahko različni. V Sloveniji so usmerjeni v povečevanje učinkovitosti in gospodarnosti elektroenergetskega sistema in v tem smislu ministrstvo predvideva izvedbo demonstracijskih projektov, s ciljem, najti pravo pot, ki jo bomo v Sloveniji izbrali v naslednjem desetletnem obdobju. To pomeni, da distribucijskim podjetjem izzivov ne manjka in v kolikor jih bodo izkoristila, se obetajo koristi za zaposlene in uporabnike omrežja.
Pametna omrežja predstavljajo trajnostno rešitev
V nadaljevanju so svoje delo predstavili člani petih delovnih skupin GIZ DEE, v katerem je združeno vseh pet distribucijskih podjetij, saj povezani učinkoviteje rešujejo skupne izzive, izmenjujejo dobre prakse in zastopajo skupne interese proti različnim deležnikom.
Nino Maletič iz delovne skupine za pravne in splošne zadeve je predstavil zakonodajo in regulacijo pri razvoju distribucijskega omrežja. Poudaril je, da je nov energetski zakon prinesel korak naprej pri gradnji energetske infrastrukture, saj je opredelil služnost in uvedel služnost v javno korist. Kot je dejal skupina v imenu distribucijskih podjetij odločevalcem in pripravljalcem zakonodaje nudi podporo pri pripravi zakonodajnih osnov.
Maks Burja, član delovne skupine za ekonomiko in finance je spregovoril o omejitvah regulatorja in zahtevah upravljalca pri zadolževanju za investicijska vlaganja. Kot kažejo podatki, so investicijska vlaganja elektrodistribucijskihpodjetij v obdobju 2011–2015 znašala 94 milijonov evrov povprečno letno, kar je skupaj 69-odstotna realizacija načrtov razvoja omrežja. V istem obdobju so v povprečju najela 52,2 milijona evrov kreditov letno. Realizacija letnih investicijskih planov distribucijskih podjetij za leto 2015 v skupni višini 106,8 milijona evrov je bila presežena za 5,1 odstotka, kar pa pri nekaterih distribucijskih podjetjih povzroča dodatne težave pri zagotavljanju virov financiranja. Kot je pojasnil, v skladu z metodologijo načrtovanja poslovanja distribucijska podjetja vsako leto pripravijo načrt poslovanja za triletno obdobje in kot njegov najpomembnejši del tudi načrt investicijskih vlaganj. V obdobju od 2015 do 2017 bo kredit EIB v skupni višini 133 milijonov evrov predstavljal kar 43 odstotkov virov financiranja investicij, ostalo pa bodo predvsem lastna sredstva in v manjšem delu tudi krediti drugih bank Skupna ocena potrebnih finančnih sredstev za realizacijo načrta razvoja v naslednjem desetletnem obdobju pa znaša 1, 4 milijarde evrov. Delež novogradenj predstavlja 62 odstotkov vseh predvidenih sredstev, za rekonstrukcije pa je namenjenih 34 odstotkov vseh sredstev.
Matjaž Osvald, član delovne skupine za tehnične zadeve je orisal zgodovino pametnih omrežij in poudaril, da ta niso nekaj novega, ampak so posledica razvoja. Opozoril je tudi, da pametna omrežja ne pomenijo, da vlaganja v primarno infrastrukturo niso več potrebna. Nove tehnologije samo omogočajo, da se obstoječa infrastruktura bolje izkoristi. Pametna omrežja so torej nadgradnja obstoječega elektroenergetskega distribucijskega omrežja in predstavljajo trajnostno rešitev ter pomemben prispevek k zanesljivosti oskrbe z električno energijo in njeni varčni rabi.
Marko Rogan iz delovne skupine za informatiko in telekomunikacije je spregovoril o informatizaciji omrežij in telekomunikacije, ki sta, kot je dejal osnova za razvoj sodobnih omrežij. Po njegovih besedah sta informatika in telekomunikacije zelo pomemben segment pametnih omrežij, saj si pametnih omrežij brez tega ne moremo predstavljati. Morata pa delovati povezano. Ob tem je povedal tudi, da v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo informacijski varnosti, saj se na ravni EU pripravlja nova uredba, ki jo bo morala v svojo zakonodajo prenesti tudi Slovenija.
Član delovne skupine za odjemalce Igor Volf je v nadaljevanju predstavil še napredne merilne sisteme oziroma razvoj merilno-komunikacijske infrastrukture. Kot je dejal, se distribucijska podjetja ves čas srečujejo z izzivi, kako učinkovito prevzemati, nadzirati, vzdrževati in upravljati raznovrstno in hkrati številčno merilno opremo, ki prihaja na merilna mesta uporabnikov distribucijskega omrežja. To pa pomeni, da morajo upravljavci napredne merilne infrastrukture vzpostaviti učinkovit sistem nadzora kakovosti posameznih populacij naprednih števcev pred prvo namestitvijo in seveda tudi pozneje v njihovi celotni pričakovani življenjski dobi.
Omrežja so pametna toliko, kolikor to od njih zahteva določeno obdobje
Na okrogli mizi Pametna omrežja za Slovenijo – sinergija za uporabnika in distribucijo so se predsedniki uprav vseh petih distribucijskih podjetij sprehodili skozi prihodnje izzive in poskušali najti odgovore nanje. Dotaknili so se tudi aktualnega dogajanja v energetiki ter izpostavili ključni premik, ki je potreben za nadaljnji razvoj in nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji. Zavzemajo se za podelitev lokalnih koncesij neposredno distribucijskim podjetjem, s čimer bo omogočen kakovosten in učinkovit nadaljnji razvoj dejavnosti distribucije električne energije, prilagojen potrebam in posebnostim lokalnih okolij, v katerih delujejo.
Predsednik uprave Elektro Gorenjska mag. Bojan Luskovec je dejal, da so pametna omrežja omrežja prihodnosti. Za njihovo učinkovito uvedbo pa je ključno usklajeno delovanje na tehnološkem, regulatornem, ekonomskem in sociološkem področju. Če se bo katerokoli od navedenih področij zanemarilo, bo uvedba pametnih omrežij neuspešna, posledično pa bo zagotovo neuspešno tudi izpolnjevanje evropskih zavez iz podnebno energetskega paketa, ki se jim je Slovenija zavezala.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je poudaril, da je EKS ključni dokument, ki ga naša država v tem trenutku potrebuje, da začrta smernice razvoja energetike za naslednjih 40 let in s tem začrta svojim strateškim naložbam pot, ki bo pripeljala do želenega cilja. V tem obdobju bomo morali poleg izgradnje novih objektov, ki bodo nadomestili energijo pridobljeno iz fosilnih goriv (predvsem iz nafte in njenih derivatov), nadomestiti tudi TEŠ in NEK, ki danes predstavljata več kot 60 odstotkov vse proizvedene energije. Pri oblikovanju tega koncepta pa bo Elektro Ljubljana zavzela proaktivno držo, saj so prepričani, da je to njihova dolžnost in odgovornost, je še dejal.
Predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, je poudaril, da je dejavnost elektrodistribucije od vseh elektroenergetskih dejavnosti uporabniku najbližje. Za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema ter njegov razvoj, za zagotavljane dolgoročne zmogljivosti, zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo vlagajo tisoči zaposlenih v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih velike napore. Prav tako pa veliko naporov vlagajo v izpolnjevanje visokih pričakovanj njihovih uporabnikov, zaposlenih in delničarjev ter širše skupnosti.
Predsednik uprave Elektra Celje Rade Knežević je povedal, da je glavni namen pametnih omrežij, kako na trajnosten način zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo. V praksi tako srečujejo kopico rešitev in naprav, za katere obstajajo ambicije, da se celostno ujemajo z omenjenim pojmom. Po njegovih besedah v Sloveniji potrebujemo dobro koordinacijo in posodobitev regulative, ne smemo pa pozabiti niti na odjemalca, pri katerem moramo spodbuditi interes, da bo aktivno sodeloval na področju pametnih rešitev, bodisi kot gospodinjstvo, ali pa kot partner na področju alternativnih virov in učinkovite rabe energije.
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je izpostavil, da so distribucijska podjetja vezni člen med delom proizvodnje, prenosom in končnimi uporabniki. Da bi bili v tej vlogi še močnejši člen, se morajo hitro odzivati na potrebe vseh uporabnikov. Do sedaj jim je to v celoti uspevalo z lastnimi viri, ostaja pa vprašanje, ali jim bo tudi v prihodnje samo z lastnimi sredstvi uspelo zagotavljati robustno in zanesljivo distribucijsko omrežje, ki bo sledilo evropskim smernicam oziroma direktivam glede vključevanja razpršenih virov in e-mobilnosti.
Pametna omrežja torej prinašajo priložnosti za kopico novih storitev, ki jih bodo lahko uživali tudi odjemalci. Slednji bodo lahko aktivno prilagajali svojo porabo razmeram v omrežju in kot lastniki malih proizvodnih enot nastopali kot ponudniki električne energije na trgu. Prav tako pametna omrežja ponujajo priložnost za inovativna mala in srednja podjetja, ki demonstracijske projekte potrebujejo za preizkušanje svojih storitev in izdelkov, ki jih bodo nato lahko tržila na globalnih trgih.