Do cilja OVE 2020 še 3,5-odstotne točke

Energetski zakon (EZ-1) Agenciji za energijo (AGEN) namreč veleva, da mora na vsaki dve leti objaviti poročilo, v katerem analizira uspeh pri doseganju sprejetih okvirnih nacionalnih ciljev za električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE) in iz obnovljivih virov energije (OVE). Poročilo upošteva tudi podnebne dejavnike, ki lahko vplivajo na doseganje sprejetih ciljev in morajo prikazati, v kolikšni meri so sprejeti ukrepi, skladni z nacionalnimi zavezami v zvezi s podnebnimi spremembami. Izkoriščanje OVE ima v nacionalni energetski politiki Slovenije pomembno mesto. V zadnjih letih se ambicije na tem področju tudi v Sloveniji še povečujejo, predvsem v okviru skupne okoljske in energetske politike EU. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije in večje izkoriščanje energije iz OVE prinašata znatne neposredne in posredne koristi: manjše emisije toplogrednih plinov, večjo zanesljivost oskrbe z energijo, tehnološki razvoj in inovacije ter zagotavljata možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj. Veliko pa prispevata tudi h kakovosti zraka. SPTE je med ključnimi ukrepi za izboljšanje učinkovitosti rabe energije.

V rabi OVE v prometu Slovenija še naprej zaostaja za načrti

Države članice EU so v skladu s podnebno-energetskim paketom sprejele dva pravno obvezujoča cilja do 2020. Cilj Slovenije je doseči 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije in desetodstotni delež OVE v prometu. Zaenkrat so nacionalni cilji na področju OVE določeni za obdobje do leta 2020, na ravni EU pa potekajo že razprave o ciljih do leta 2030. Lani jeseni je bila sprejeta politična odločitev, da bo EU kot celota do leta 2030 dosegla vsaj 27-odstotni delež energije iz OVE, ki bo zavezujoč na ravni EU. Nacionalne cilje pa bodo države članice določile same. Odločitve bodo predvidoma že v letošnjem letu prenesene v pravni red EU.

Slovenija nima specifičnih ciljev za SPTE, pomemben pa je prispevek te tehnologije k doseganju nacionalnih ciljev na področju učinkovite rabe energije (URE). V skladu z evropsko zakonodajo si je Slovenija zastavila cilj izboljšanja URE do leta 2020, tako da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 milijona toe (82,86 TWh).

V letu 2013 je bil delež OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji 21,5-odstoten in je bil za 5,5 odstotne točke višji kot v letu 2005. Do cilja v letu 2020 bo treba delež OVE povečati še za 3,5 odstotne točke. Načrtovana vrednost za leto 2013  je bila presežena za dve odstotni  točki, predvsem zaradi velikega povečanja deleža OVE pri rabi toplote in hladu. Prva ocena vrednosti deleža OVE za leto 2014 kaže na povečanje za več kot 0,6 odstotne točke.

Skladno z evropsko zakonodajo so v Akcijskem načrtu za obnovljive vire  energije za obdobje 2010–2020 ciljni deleži opredeljeni tudi za sektorje: v rabi električne energije, rabi energije za ogrevanje in hlajenje in v prometu. V elektroenergetiki je povečevanje deleža OVE zaostajalo za načrti: v letu 2013 je bil delež OVE iz rabe bruto končne električne energije 32,8-odstoten, kar je za 0,9 odstotne točke manj od načrta v tem letu in za 6,5 odstotne točke manj od ciljnega 39,3-odstotnega deleža v letu 2020. V obdobju 2005 do 2013 je bil dosežen napredek, saj se je delež električne energije iz OVE povečal za 4,1 odstotne točke, ker se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 13,6 odstotka, raba bruto končne električne energije pa se je zmanjšala za 1,1 odstotka. Prva ocena za leto 2014 kaže na to, da zaostanka pri doseganju vmesnega cilja ni več, vrednost deleža OVE v sektorju pa je že znašala 33,5 odstotka. Z 31,7-odstotnim deležem OVE v bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje v letu 2013 je bila ciljna vrednost iz AN OVE za leto 2020 že presežena, vmesni cilj za leto 2013 pa je bil presežen za 6,3 odstotne točke. V prometu Slovenija še naprej zaostaja za načrti, zaostanek se je zmanjšal na 0,1 odstotne točke, do cilja v letu 2020 pa je delež OVE v prometu treba povečati še za 6,5-odstotne točke.

V zakonodaji EU so določeni tudi povprečni okvirni deleži OVE za dvoletna obdobja. Če Slovenija ne bo dosegla povprečnih okvirnih deležev OVE v posameznem dvoletnem obdobju, bo morala  Evropski komisiji do 30. junija naslednjega leta predložiti spremenjen AN OVE, v katerem bo določila ustrezne in sorazmerne  ukrepe, da se v razumnem roku doseže okvirne deleže OVE v bruto končni rabi energije. Komisija bo spremenjeni AN OVE nato ocenila in se odzvala nanj. 

Napredek Slovenije pri doseganju cilja je primerljiv s povprečjem v EU in z gibanji v razvitejših državah. Bližje zastavljenemu cilju so države, kjer je bila razlika med izhodiščnim stanjem in ciljem relativno manjša, največje težave pa imajo države z zelo nizkim izhodiščnim stanjem in z ambiciozno zastavljenim ciljem.

Letos spremembe postopkov in pogojev za nove vstope naprav v shemo

Podporna shema za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE je najpomembnejši instrument na področju električne energije za doseganje mednarodnih obveznosti Slovenije. S shemo iz leta 2009, ki je nadomestila tisto iz leta 2002, se je višina spodbud povišala, da bi bil dosežen hitrejši razvoj na področju OVE in SPTE in za doseganje zastavljenih ciljev. Z  EZ-1 iz leta 2014 je prišlo do ponovne prenove podporne sheme, tokrat s ciljem obvladovanja stroškov za podporno shemo. V celotnem obdobju 2010 do konca leta 2014, na katero se nanaša to poročilo, je podporna shema delovala še v obliki, kot je bila uvedena v letu 2009.

Spodbude za tehnologije, ki zmanjšujejo vplive na okolje, so še vedno potrebne zaradi tržnih nepopolnosti, ki nastopijo takrat, ko cene fosilnih goriv in električne energije ne odražajo vseh stroškov zaradi obremenjevanja okolja. Podobno so spodbude potrebne ob vstopu novih tehnologij na trg. Za tehnologije, ki so v zgodnji fazi komercializacije, so višje spodbude upravičene tudi zaradi razvojnih koristi. Shema je bila notificirana pri Evropski komisiji kot dovoljena oblika državnih pomoči za varstvo okolja.

Cene za zagotovljeni odkup in obratovalne podpore po posameznih virih in velikostnih razredih naprav so se v obdobju 2010−2014 določale enkrat letno na osnovi referenčnih cen proizvodnje električne energije in referenčne tržne cene električne energije, z izjemo sončnih elektrarn. Do podpore so upravičeni v vseh sektorjih. Trajanje podpor je za SPTE omejeno na deset let, za OVE pa na 15 let. Referenčni stroški, ki so osnova za izračun višine podpore, so se za sončne elektrarne postopno zmanjševali, za druge tehnologije pa se niso spreminjali. Financiranje proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE je urejeno z zbiranjem sredstev preko prispevka OVE in SPTE, ki ga od leta 2009 plačujejo vsi porabniki električne energije v Sloveniji. Od junija lani se prispevek plačuje tudi na trda in tekoča fosilna goriva, zemeljski plin, UNP in daljinsko toploto.

S prenovo sheme po EZ-1 iz leta 2014 ostajajo nespremenjene pravne podlage za naprave, ki so že vključene v shemo. Znatno pa se bodo letos spremenili postopki in pogoji za nove vstope naprav v shemo, saj bodo le-ti omejeni s kvotami, najboljši ponudniki pa izbrani na podlagi javnega poziva, ki bo tudi osnova za oblikovanje višine podpore. V prihodnje bo nižji tudi prag moči naprav, ki lahko vstopajo v shemo: za proizvodne naprave na OVE 10 MW nazivne električne moči, z izjemo naprav za izrabo vetrne energije, kjer je ta  meja 50 MW, in za proizvodne naprave s SPTE 20 MW nazivne moči.

V obdobju 2011 – 2014 enormno povečanje proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn

Prispevek podporne sheme k doseganju ciljnega deleža OVE v letu 2013 je dosegal 1,4 odstotne točke. Predhodna ocena za leto 2014 kaže, da se je ta delež povečal na 1,6 odstotne točke. Električna energije iz OVE, proizvedena v podporni shemi, je v letu 2014 predstavljala 4,4 odstotka bruto rabe končne električne energije.

Zaradi  obratovanja naprav SPTE na fosilna goriva in OVE, ki so bile vključene v podporno shemo, je prihranek primarne energije leta 2010 znašal 178,4 GWh, leta 2014 pa 2,7-krat več oziroma 478,7 GWh. Doseženi prihranek primarne energije predstavlja 0,58- odstotne točke cilja izboljšanja URE do leta 2020, to je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 82.864 GWh.

Naprave, ki so bile vključene v novo podporno shemo, so leta 2012 skupno proizvedle 654 GWh električne energije, leto kasneje za 22,7 odstotka več oziroma 802,9 GWh, v letu 2014 pa za 12,8 odstotka več kot v letu 2013 oziroma 905,9 GWh.

Proizvodnja električne energije iz OVE je lani prispevala okrog 70 odstotkov celotne proizvodnje električne energije v shemi. Lani je bilo največ električne  energije v podporni shemi proizvedene iz zemeljskega plina (29,6 odstotka),  sledili so sončna energija (27 odstotkov), vodna energija (17,3 odstotka), bioplin (11,7 odstotka) in lesna biomasa z enajstimi odstotki. Med temi se je v obdobju  2011−2014 najbolj povečala proizvodnja električne energije iz sončne energije (za195 GWh oziroma za 392 odstotkov), zemeljskega plina (za 85 GWh oziroma za 46 odstotkov), vodne energije (za 63 GWh oziroma 68 odstotkov) in lesne biomase (za 62 GWh oziroma za 165 odstotkov). 

Največji delež električne energije (68,3 odstotka) je bil lani proizveden v  energetiki. Sledijo storitve s 17,1 odstotka, predelovalna industrija s 14,6 odstotka in gospodinjstva z zanemarljivim deležem. 

Naprave, ki so bile vključene podporno shemo in so prejemale podporo za električno energijo, proizvedeno iz OVE ali v SPTE so imele konec leta 2012 skupno instalirano električno moč 301,5 MW, leto kasneje 30,3 odstotka več oziroma 392,7 MW, lani pa za 5,3 odstotka več oziroma 413,5 MW. Naprave, ki proizvajajo električno energijo iz OVE, so lani predstavljale 83,1 odstotka skupne instalirane električne moči. Največji delež skupne instalirane moči so lani s 61,8 odstotka predstavljale  naprave na sončno energijo, ki so jim sledile naprave na zemeljski plin (16,7 odstotka), vodno energijo (7,1 odstotka) in bioplin (6,73 odstotka, največ iz biomase).

V absolutni vrednosti se je v obdobju 2011−2014 najbolj povečala moč naprav na sončno energijo za 198 MW, sledijo naprave SPTE na zemeljski plin s povečanjem za 25 MW in naprave na lesno biomaso s 14 MW povečanjem.

Znesek izplačil v shemi je lani znašal 130,8 milijona evrov. Od začetka delovanja sheme iz leta 2009 so se izplačila povečevala v povprečju za 26,1 milijona evrov na leto, največ v prvem letu 2010 (za 36,7 milijona), sledijo leta 2013 (28,7 milijona evrov), 2012 (za 27,8 milijona evrov), 2011 (za 25,2 milijona evrov), najmanjše povečanje pa je bilo lani (za 12,3 milijona evrov).

Največ subvencij je bilo lani dodeljenih sončnim elektrarnam (59,1 milijona evrov), sledijo proizvodnja v SPTE na fosilna goriva s 26,9 milijona evrov, SPTE na lesno biomaso s 13,6 milijona evrov, bioplinarne s 13,5 milijona evrov in hidroelektrarne s 7,4 milijona evrov.

Zaradi obratovanja naprav  SPTE na fosilna goriva in OVE, ki so bile vključene v podporno shemo, je prihranek primarne energije leta 2012 znašal 392,8 GWh, leta 2014 pa 21,5 odstotka več oziroma 477,3 GWh.

Naprave na OVE so leta 2010 prispevale 31,8 odstotka, leta 2014 pa 56,2 odstotka celotnega prihranka. Največji delež celotnega prihranka so tega leta z 39,9 odstotka prispevale večje naprave na OVE. Podporna shema vsako leto več prispeva k doseganju podnebnih ciljev. Ocenjen prihranek emisij, dosežen z obratovanjem naprav v podporni shemi v letu 2013 je predstavljal 2,36 odstotka emisij v Sloveniji. Skupno zmanjšanje emisij zaradi proizvodnje električne energije v podporni shemi in s tem povezane proizvodnje  toplote v SPTE je leta 2012 znašalo 355,9 kt CO2 ekv, leta 2013 427,9 kt CO2 ekv, lani pa 479 kt CO2 ekv.

Skupna moč naprav SPTE v podporni shemi v letu 2014, ki obratujejo pasovno preko celega leta ali v zimski sezoni je znašala 125 MW, kar pomembno prispeva k zagotavljanju zadostnih zmogljivosti v kritičnih zimskih mesecih. Skupna moč sončnih elektrarn, prejemnikov podpor, je avgusta 2014 znašala 255 MW. Brez sončnih elektrarn bi bila poletna  konica odjema električne energije iz prenosnega omrežja lahko večja od zimske. (pb) 

Celotno poročilo najdete na: http://www.agen-rs.si