JARSE je prvič pripravila poročilo o doseganju nacionalnih ciljev na področju OVE in SPTE.
Pripravo poročila Javni agenciji RS za energijo (JARSE) narekuje Energetski zakon, v njem pa je predstavljena podrobna analiza doseganja zastavljenih ciljev na področju okoljske in energetske politike za leti 2010 in 2011. Po vzpostavitvi podporne sheme za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE v letu 2009 je agencija tovrstno poročilo pripravila prvič.
Cilj Slovenije je doseči 25-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije do leta 2020 ter 10-odstotni delež OVE v prometu. V letu 2011 je bil delež OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji 18,8-odstoten, do cilja v letu 2020 bo treba delež OVE povečati še za 6,2 odstotne točke. Napredek Slovenije pri doseganju cilja je primerljiv s povprečjem v EU in z gibanji v razvitejših državah. Bližje zastavljenemu cilju so države, kjer je bila razlika med izhodiščnim stanjem in ciljem relativno manjša, največje težave pa imajo države z zelo nizkim izhodiščnim stanjem in z ambiciozno zastavljenim ciljem. Na povečanje deleža OVE v bruto rabi končne energije vplivajo spremembe v izkoriščanju OVE in bruto rabe končne energije. Za doseganje ciljnega deleža bo bistvenega pomena obvladovanje rasti rabe energije v prometu, saj promet predstavlja skoraj 40 odstotkov bruto končne rabe energije, raba v tem sektorju se povečuje, OVE v prometu pa bodo prispevali le za 3,6 odstotne točke k 25-odstotnemu cilju.
OVE so leta 2010 predstavljali 30 odstotkov, leta 2011 pa 26 odstotkov vseh domačih virov energije in so bistvenega pomena za zagotavljanje strateške zanesljivosti oskrbe z energijo v državi. Slovenija je bila v letih 2010 in 2011 48,6 oziroma 47,8-odstotno odvisna od uvoza energije. V letu 2011 je bila zaradi izkoriščanja OVE (v vseh sektorjih skupaj) uvozna odvisnost za 13,8 odstotne točke manjša, kot bi bila brez teh virov, zaradi proizvodnje električne energije v podporni shemi pa je manjša za 1,5 odstotne točke. Proizvedena električna energija je prispevala 0,7 odstotne točke, koristna toplota v SPTE 0,2 odstotne točke, prihranek primarne energije v SPTE pa 0,5 odstotne točke.V elektroenergetiki povečevanje deleža OVE zaostaja za načrti: v letu 2011 je bil delež OVE iz rabe bruto končne električne energije 30,8-odstoten, kar je za 1,5 odstotne točke manj od načrta v tem letu in za 8,5 odstotne točke manj od cilja v letu 2020. Leta 2010 je bilo iz OVE proizvedenih 4.968 GWh električne energije, leto kasneje pa skoraj 20 odstotkov manj oziroma 4.045 GWh. Daleč največji delež v proizvodnji električne energije predstavlja vodna energija (leta 2010 skupaj 95,2 odstotka, leta 2011 pa 91,9 odstotka), ki ji sledijo lesna biomasa, bioplini, sončna energija ter deponijski plini. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije iz sončne energije. Razlog za zmanjšanje skupne proizvodnje v letu 2011 so zlasti hidrološke razmere v tem letu.
V veljavnem nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 si je Slovenija v obdobju 2000–2010 zadala za cilj podvojitev proizvodnje električne energije v enotah SPTE, in sicer z 800 GWh na 1.600 GWh, nima pa še sprejetega cilja za SPTE po letu 2010. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je leta 2010 znašala 1.135 GWh, leto kasneje pa malenkostno več, 1.145 GWh, kar je slabih 42 odstotkov potrebnega povečanja. Cilj za leto 2010 pa ni bil dosežen niti leta 2011. Delež bruto proizvedene električne energije v enotah SPTE v rabi bruto končne energije je leta 2010 ocenjen na 2,12, leta 2011 pa na 2,21 odstotka. Delež v bruto rabi električne energije je tako leta 2010 in leto kasneje znašal približno 9 odstotkov. Proizvodnja električne energije v SPTE se je v letu 2011 glede na leto prej povečala za 4,2 odstotka, delež v rabi bruto končne energije za 0,1 odstotno točko, delež v bruto rabi električne energije pa za 0,06 odstotne točke. Manjša rast deleža v bruto rabi električne energije je v veliki meri posledica tega, da se je v tem obdobju bruto raba električne energije nekoliko povečala (za 3,5 odstotka), medtem ko se je skupna raba bruto končne energije celo nekoliko zmanjšala (za 0,2 odstotka). Prihranek primarne energije zaradi obratovanja enot SPTE je bil leta 2010 770,5 GWh, leto kasneje pa na 834,7 GWh.
Leta 2011 boom sončnih elektrarn
Poročilo podrobno analizira tudi podporne sheme, tako staro kot novo – proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE v stari in novi podporni shemi, moč glede na vir energije in sektor, število naprav v shemah, stroške podpor (vrednost izplačil, povprečni stroški, investicije v podporni shemi, vpliv na končnega odjemalca) in drugo.
Tako poročilo ugotavlja, da so naprave, ki so bile vključene v staro ali novo podporno shemo in so prejemale podporo za električno energijo, proizvedeno iz OVE ali SPTE leta 2010 skupno proizvedle 995,5 GWh električne energije, leto kasneje pa za 5,2 odstotka manj oziroma 943,2 GWh. Leta 2011 je bilo največ, 55 odstotkov vse električne energije iz naprav na OVE, ki so dobivale podporo v okviru stare ali nove podporne sheme, proizvedene iz vodne energije, sledila pa sta bioplin iz biomase in lesna biomasa. Občutno, za 380 odstotkov se je v letu 2011 povečala proizvodnja električne energije iz sončne energije. Glede na sektor je bil največji delež proizvodnje električne energije v shemi SPTE proizveden v energetiki, to je 85,1 odstotka leta 2011. Največje povečanje pa je zaznati v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih. Naprave, ki so bile vključene podporno shemo, so imele leta 2010 skupno instalirano moč 237 MW, leto kasneje pa 18,8 odstotka več oziroma 282 MW. V novi podporni shemi so leta 2010 največji delež skupne moči z 41,4 odstotka predstavljale enote SPTE na fosilna goriva, sledile so jim hidroelektrarne s 26 odstotki in enote SPTE na OVE s 17,5 odstotka. Leto kasneje je bila slika precej drugačna, saj je bilo največ moči instalirano v sončnih elektrarnah (34,4 odstotka ). Prek nove podporne sheme je bilo leta 2010 izplačanih 36,8 milijona evrov oziroma 76 odstotkov vseh sredstev podpor, leta 2011 pa 61,9 milijona evrov oziroma 89 odstotkov.
Največ spodbud, 15,4 milijona evrov, je bilo leta 2011 dodeljenih proizvodnji električne energije v sončnih elektrarnah, tudi rast stroškov je bila v tej skupini naprav največja, povečali so se za 384 odstotkov glede na preteklo leto.
Učinek podporne sheme se odraža v novih investicijah na področju OVE in SPTE. Skupni znesek investicij v nove elektrarne v obdobju 2010-2011 je ocenjen na 429 milijonov evrov. Glavnina investicij je bila v sončne elektrarne: 79 odstotkov vseh investicij oziroma 142 milijonov evrov leta 2010 in 85 odstotkov vseh oziroma 211 milijonov evrov v letu 2011. Obseg investicij v sončne elektrarne se je povečal za 48 odstotkov, kljub nižjim odkupnim cenam za električno energijo v letu 2011. Investiranje je največje v razredu malih elektrarn od 50 kW do 1 MW, v letu 2010 je bilo za 51 odstotkov investicij realiziranih v razredu malih elektrarn, v letu 2011 pa že kar 71 odstotkov vseh investicij v shemi.
Dve leti po prenovi podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE so bili doseženi znatni učinki. Shema je pomembno prispevala zlasti k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, doseganju prihranka primarne energije (doseženih je bilo za 471 GWh prihrankov primarne energije v letu 2010 in 482 GWh v letu 2011) ter k zmanjšanju uvozne odvisnosti (uvozna odvisnost je bila manjša za 1,7 oziroma 1,5-odstotne točke, kot bi bila brez sheme). Proizvodnja električne energije znotraj sheme predstavlja 6,7 oziroma 6,3 odstotka vse proizvodnje električne energije v Sloveniji. V shemo je bilo leta 2011 vključenih že nad 1.500 naprav, skupne moči 282 MW, ki so prispevale 943 GWh električne energije.
Podporna shema je leta 2010 predstavljala 31, leta 2011 pa 46 odstotkov vseh subvencij v energetiki v Sloveniji. Skupni znesek izplačil in stroškov za podpore se je med letoma znatno povečal in je občutno presegel načrtovane finančne okvire, zastavljene v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije 2010–2020. Zato poročilo vsebuje tudi nekaj priporočil, med drugim so za zagotovitev njene večje učinkovitosti in stabilnosti delovanja in financiranja potrebne revizije in izboljšave podporne sheme. Shema za področje električne energije še naprej ostaja ključni instrument za izpolnjevanje ciljev OVE, z jasno usmeritvijo v nadaljnje povečanje proizvodnje električne energije iz OVE s čim nižjimi stroški. Za povečanje stroškovne učinkovitosti in finančne vzdržnosti sheme ter za pospešitev prodora tehnologij z nižjimi stroški, sta ključni prioriteti za prihodnje uspešno delovanje sheme redno spremljanje in prilagajanje le-te tržnim razmeram. Ob tem je treba zagotoviti tudi zaključek postopkov Celovite presoje vplivov na okolje za Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010–2020, ki je predpogoj za umeščanje hidroelektrarn in vetrnih elektrarn v prostor, ki so stroškovno najbolj ugodne. Okrepiti je treba institucije, zadolžene za izvajanje sheme, in vzpostaviti koordinacijo za kakovostno in pravočasno reševanje težav. Takoj je treba začeti proces za poenostavitev in izboljšave zakonodaje in zagotoviti zajem vseh podatkov, potrebnih za dokazovanje ciljnega deleža OVE za potrebe poročanja uradne statistike Evropski komisiji, saj več kot 20 odstotkov proizvodnje v podporni shemi iz OVE še ni vključene v uradno statistiko in poročanje Evropski komisiji. Zagotoviti je treba tudi sprejem politike in ukrepov učinkovite rabe energije do leta 2020, kar bo znatno vplivalo na stroške doseganja ciljnega deleža OVE.
Polona Bahun
Več na: www.agen-rs.si