Do energetske unije tudi z večjo preglednostjo trgov

Poročilo o politiki konkurence zajema več ključnih področij, med drugim digitalni trg, finančne storitve, industrijsko politiko, boj proti davčnim utajam in tudi energetsko politiko. Kot navaja komisija, politika konkurence sodi med prednostne naloge iz političnih usmeritev predsednika Jean-Clauda Junckerja  in ima na omenjenih področjih povsem konkretne cilje. V energetskem sektorju tako politika konkurence zagotavlja, da podjetja ne ohranjajo ali znova postavljajo ovir, ki bi jih ščitile pred konkurenco in ovirale vzpostavitev energetske unije. Poleg tega izvrševanje zakonodaje o konkurenci prispeva k zagotavljanju pravičnega in nediskriminatornega dostopa do energetske infrastrukture, odpravlja ovire pri povezovanju trgov ter spodbuja konkurenco med državami in znotraj njih. Revidirana pravila o državni pomoči na področju energije in okolja pa naj bi državam članicam pomagale, da svojo podporo lahko bolj ciljno usmerjajo, denimo v obnovljive vire energije, naložbe v infrastrukturo, zmogljivosti za proizvodnjo ali izvzetje intenzivnih porabnikov električne energije iz financiranja podpore za obnovljive vire.
Energetski trgi, poudarja komisija, se trenutno soočajo z zelo velikimi izzivi, med katerimi so najpomembnejši nepopolno povezovanje trgov, visoke maloprodajne cene, dekarbnonizacija in zanesljivost oskrbe. Evropska unija se zato zavzema za reorganizacijo energetske politike z osredotočenostjo na raznolikost energetskih virov, krepitev deleža obnovljivih virov, izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje energetske odvisnosti. K tem ciljem naj bi prispevala večja  usmerjenost v krepitev notranjega energetskega trga, pri čemer je komisija v okviru politike konkurence sprejela tudi že nekaj konkretnih ukrepov. Tako so julija lani začele veljati nove smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo, ki med drugim spodbujajo postopen prehod na tržno podporo za obnovljive vire energije in določajo merila, po katerih lahko države posamezna energetsko intenzivna podjetja, ki so še posebej izpostavljena mednarodni konkurenci, oprostijo financiranja podpore za obnovljive vire. Nove smernice zajemajo tudi merila, ki zagotavljajo, da subvencije za energetsko infrastrukturo čim bolj zmanjšujejo izkrivljanje trga ter se osredotočajo na projekte, ki izboljšujejo čezmejni pretok energije in spodbujajo infrastrukturo v manj razvitih regijah Evrope.  Novost pa je tudi omogočanje pomoči za zagotavljanje zadostne proizvodnje električne energije.
Komisija je ob tem poenostavila tudi postopke za izvajanje nekaterih ukrepov državne pomoči, v minulem letu pa tudi že obravnavala nekaj konkretnih primerov. Tako je denimo proučila načrte Velike Britanije za spodbujanje in delovanje nove jedrske elektrarne Hinkley Point. Poleg tega je komisija lani obravnavala tudi nekaj primerov kršenja protimonopolne zakonodaje, pri čemer je dvema borzama z električno energijo, EPEX spot in Nord Pool Spot naložila globo, ker sta se dogovorili, da ne bosta tekmovali na področju promptnega trgovanja (trgovanje na kratki rok) z električno energijo. Kazen je naložila tudi romunski borzi z električno energijo OPCOM, ker je trgovcem z električno energijo iz drugih držav članic EU preprečevala, da bi se pridružili romunskim trgom promptnih borz z električno energijo. Še vedno aktualna pa je tudi domnevna zloraba prevladujočega položaja na bolgarskem veleprodajnem trgu z električno energijo s strani podjetja Bulgarian Energy Holding, ki naj bi uvajalo ozemeljske omejitve in s tem oviralo konkurenco na nereguliranem veleprodajnem trgu. (bj)