Medtem, ko poteka še prva faza slovensko-japonskega projekta NEDO, so v teku tudi že priprave na drugo fazo, ki se bo začela še letos.
Kot pojasnjuje vodja projekta Gregor Omahen, so se pogajanja o vsebini pogodbe za drugo fazo projekta nekoliko zavlekla, saj je pogodba morala skozi proces potrditve vsebine pri vseh japonskih partnerjih.
Medtem, ko je bila prva faza projekta usmerjena v pametna omrežja na območjih distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, bo druga faza usmerjena v pametne skupnosti. Razvoj naprednih rešitev v tej fazi projekta bo osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Njihova implementacija je predvidena v Idriji, kjer obstaja več možnosti za pojav izrednih razmer, poleg tega pa bodo hranilnike implementirali še v Ljubljani. V obeh primerih bodo baterije in hranilnike uporabili za sistemske rešitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočale napajanje kritičnih uporabnikov. S področnim sistemom upravljanja z energijo bodo odjemalci v Idriji in Ljubljani dobili možnost vpogleda v svoj odjem, kar bo osnova za sprejem ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije. V Ljubljani pa bodo hranilniki poleg tega odigrali še ključno vlogo pri dinamičnem prilagajanju proizvodnje odjemu.
Spomnimo, prva faza projekta NEDO se je začela v novembru 2016, v tem času pa se je na obstoječi infrastrukturi podjetij Elektro Celje, Elektro Maribor in ELES namestilo sodobno opremo in rešitve, ki omogoča izvajanje naprednih funkcionalnosti ter boljšo izkoriščenost obstoječe infrastrukture. Vse naprave pa so informacijsko povezane s centri vodenja. V projekt je vključenih tudi 830 gospodinjstev na širšem območju Ptuja, s katerimi v sodelovanju z Elektro Maribor preizkušajo odzive odjemalcev na dinamične tarifne sisteme in signale s strani prenosnega operaterja v urah. Odjemalci tako postajajo aktivni deležniki v elektroenergetskem sistemu. Prvi rezultati so zelo spodbudni, saj s pomočjo uravnavanja porabe odjemalci v izbranih urah v povprečju znižujejo svoj odjem za 30 odstotkov, kar omogoča precejšnje energetske in ekonomske prihranke.
Kot pravi Gregor Omahen, se je mejnik prve faze projekta zgodil v maju, ko je bila inštalirana vsa potrebna oprema v omrežju, ki je sedaj pripravljeno za spojitev z naprednimi sistemi in za preizkušanje funkcionalnosti. To naj bi predvidoma potekalo do oktobra. Temu bo sledilo še dejansko preizkušanje naprednih funkcionalnosti v realnem omrežju.
Vključitev aktivnih in osveščenih skupnosti skupaj s sodobnimi tehnologijami, kot so baterijski hranilniki električne energije in področni sistemi upravljanja z energijo, bo prinesla dodatne koristi odjemalcem, skupnostim in operaterjem omrežja. Elesu bodo hranilniki v normalnem obratovanju nudili sistemsko storitev, v izrednih razmerah pa vir moči in energije za zasilno napajanje ključne infrastrukture v prizadetih skupnostih. Skupnosti pa bodo imele možnost zmanjšati porabo in sodelovati na trgu fleksibilnosti. Z naprednimi funkcionalnostmi pa bodo uporabniki omrežja dobili tudi zanesljivejšo oskrbo z električno energijo. Celoten projekt, vreden 35 milijonov evrov, naj bi bil zaključen leta 2021.