GZS predstavila nabor ukrepov, s katerimi je v Sloveniji mogoče relativno hitro in enostavno zagotoviti kakovostna in konkurenčna nova delovna mesta.
Do konca leta 2020 je mogoče s ponovnim zagonom investicijskega cikla v energetiki in infrastrukturi ter s povečanjem izvoza in turizma odpreti 83.000 novih delovnih mest, vendar le ob odpravi številnih birokratskih ovir, so se na seji strinjali člani Upravnega odbora GZS.
Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je uvodoma dejal, da vlada v različnih dokumentih sicer napoveduje oživljaje gospodarstva, nove investicije in novih 60.000 delovnih mest, vendar glede tega še niso bili predstavljeni konkretni odgovori, kako to doseči. Zato je GZS v zadnjih nekaj mesecih preučila obstoječe strategije, tudi po panogah in regijah, in ugotovila, da obstaja veliko konkretnih projektov. Na seji predstavljen nabor je tisto, kar je v Sloveniji relativno hitro in enostavno mogoče realizirati, da bi zagotovili kakovostna in konkurenčna nova delovna mesta.
Direktor Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring na GZS mag. Vekoslav Korošec je povedal, da se inženiringi že nekaj let ukvarjajo s projektom oživljanja gospodarstva, pri čemer so se usmerili na energetiko, učinkovito rabo energije, linijsko infrastrukturo in varstvo okolja. V energetiki se giblje številka do leta 2020 pri 20.000, pri izboljšanju energetske učinkovitosti pri 13.000, v linijski infrastrukturi pri 15.000, v projektih kohezije pri 5.000 novih delovnih mest. Ovire zagonu novega investicijskega cikla vidi v tem, da ni postavljenih prioritet, ciljev in na nacionalnem nivoju ni dosežen konsenz za določene projekte. Prav tako pa se v prostoru pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, temveč logiki umikanja varstvenim režimom (Natura 2000).
Mag. Samo Hribar Milič je predstavitev sklenil z besedami, da s predstavljenim programom dokazujejo, da potencial obstaja, vendar pa hkrati opozarjajo, da so nujne spremembe makroekonomskega okolja poslovanja ter odprava številnih birokratskih ovir, sicer novih delovnih mest, o katerih govori vlada, ne bo. Med konkretnimi ovirami je med drugim navedel pomanjkanje nacionalnega konsenza o investicijskih prioritetah, previsoko obdavčitev dela in stroške dela ter togo delovnopravno zakonodajo, birokratske postopke za umeščanje v prostor, pomanjkanje konkurenčnih finančnih virov, neučinkovito črpanje sredstev EU. Po njegovih besedah ni operativne strategije, ki bi jo dejansko uresničevali in obenem z njo premagovali ovire. (pb)