Vizija prihodnjih aktivnosti na področju energetike v Sloveniji je vzpostavitev pogojev za prehod v nizkoogljično družbo.
Iz omenjene zamisli, ki jo je na nedavnih Dnevih energetike v Portorožu obširneje predstavil mag. Franci Klužer z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, omenimo del poudarkov, podanih v okviru novega večletnega finančnega okvira EU kot velikega izziva za hitrejši razvoj URE in OVE.
»Pri prehodu v nizkoogljično družbo bodo razvojne usmeritve sledile prednostnim področjem URE, izkoriščanja OVE in razvoja aktivnih omrežij za distribucijo električne energije z uvajanjem pametnih omrežij. Dolgoročen prehod v nizkoogljično družbo ob sočasnem doseganju ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti zahteva velike spremembe pri ravnanju z energijo,« meni mag. Klužer.
Kot pravi v nadaljevanju, je pri tem zelo pomembno, da ima končni porabnik energije zagotovljenih dovolj investicijskih sredstev za vse donosne ukrepe URE in OVE. Na omenjenem ministrstvu ocenjujejo, da so do leta 2020 za posamezne investicije na področju energetike potrebna vlaganja v vrednosti okoli 10 milijard evrov. Od tega naj bi v nove zmogljivosti (izgradnja novih HE, TE in NEK, omrežje za plin, zapiranje rudnikov) vložili 4.450 milijonov evrov.
Viri financiranja investicij
»Večinoma gre za lastna sredstva energetskih podjetij, strateške vlagatelje in druge zasebne vire, posojila, prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Proračun RS pa je namenjen predvsem za ureditev vodne infrastrukture in lokalne komplementarne infrastrukture. Za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije (električna energija, toplota in promet) je potencial investicij ocenjen na okoli 4.080 milijonov evrov, za povečanje energetske učinkovitosti (prihranki v vseh sektorjih, industrija, gospodinjstva in javni sektor) pa na 1.514 milijonov evrov. Hipotetična vrednost projektov z visoko absorpcijsko sposobnostjo skladov SSO je ocenjena na približno milijardo evrov,« pojasnjuje mag. Klužer.
Nadalje omenja, da so na strokovnih podlagah razvojnega načrtovanja energetske politike do leta 2030 na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter pametnih omrežij identificirana naslednja investicijska področja, ki jih je mogoče sofinancirati s kombinacijami skladov SSO: distribucija električne energije, neizkoriščeni energetski potenciali, ogrevanje in hlajenje, gospodinjstva, javni sektor, industrija, mala in srednja podjetja, horizontalni in večsektorski ukrepi.
Podpora projektom na območjih Nature
»Posebne priložnosti in izzive za programiranje vidimo v območjih, ki jih varujemo z režimom Natura. Z inovativnimi finančnimi instrumenti lahko podpremo projekte izkoriščanja obnovljivih virov energije, gradnje malih elektrarn in sistemov soproizvodnje ter pospešimo poslovne priložnosti, ki se na področju decentraliziranih virov energije ponujajo ruralnemu prebivalstvu, zlasti na demografsko ogroženih območjih in območjih, ki jim druge poslovne priložnosti onemogočajo varstveni ukrepi,« poudarja mag. Klužer.
K temu dodaja, da se tako energetska politika neposredno navezuje na politike regionalnega razvoja. Teritorialni pristopi k vodenju integriranih velikih projektov so edina možnost za zadovoljitev načela osredotočenosti in so posebej primerni za investicije v sodobno, pametno omrežje decentraliziranih virov energije, in to še zlasti na območjih, kjer so distribucijske zmogljivosti slabo razvite.
Miro Jakomin