S tem ambicioznim ciljem za naslednje desetletje bo EU krenila na uravnoteženo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Evropska komisija je predstavila načrt za vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Novi cilj temelji na celoviti oceni učinka družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov. Ocena kaže, da je tako ukrepanje realistično in izvedljivo. Novi cilj je tudi jasen pokazatelj, da ima EU pred naslednjo konferenco ZN o podnebju še naprej vodilno vlogo v svetu. Komisija je Evropski parlament in Svet EU pozvala, naj potrdita 55-odstotni cilj kot novi nacionalno določeni prispevek EU v okviru Pariškega sporazuma in ga do konca tega leta predložita UNFCCC. Poleg tega je predstavila zakonodajne predloge, ki jih je za uresničitev novega cilja treba predložiti do junija 2021, vključno s pregledom in razširitvijo sistema EU za trgovanje z emisijami, prilagoditvijo uredbe o porazdelitvi prizadevanj in okvira za emisije iz rabe zemljišč, krepitvijo politik glede energijske učinkovitosti in OVE ter poostritvijo standardov glede emisij CO2 za cestna vozila.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je ob tem izpostavila, da delajo vse, kar je njihovi moči, da bi držali obljubo, ki so jo dali prebivalcem EU, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Zato je ta predlog pomemben mejnik na tej poti. Z novim ciljem vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 bo EU utrla pot k čistejšemu planetu in zelenemu okrevanju. Evropa bo po koronavirusni pandemiji postala močnejša, saj bo vlagala v krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri, spodbujala inovacije na področju čiste tehnologije in ustvarjala zelena delovna mesta.
Izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal, da je v tem ključnem trenutku za naše zdravje, gospodarstvo in globalno podnebno ukrepanje bistveno, da Evropa prevzame vodilno vlogo pri zelenem okrevanju. Po njegovih besedah smo zaradi naših otrok in vnukov dolžni ukrepati takoj. Evropa svetu prikazuje, kako bomo v naslednjem desetletju ob prizadevanju za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 izboljšali dobro počutje in blaginjo državljank in državljanov.
Komisarka za energijo Kadri Simson pa je dejala, da je EU na podlagi obstoječih politik in načrtov držav članic na dobri poti, da preseže sedanji 40-odstotni cilj za leto 2030. To kaže, da večja ambicioznost ni le nujna, ampak tudi realistična. Energetski sistem bo v središču teh prizadevanj. EU bo nadgradila uspehe evropskega sektorja OVE, preučila vsa razpoložljiva orodja za povečanje energijske učinkovitosti in postavila trdne temelje za bolj zeleno Evropo.
Povišanje cilja EU za zmanjšanje emisij za leto 2030 je bilo prvič sicer napovedano v političnih smernicah predsednice komisije Ursule von der Leyen julija 2019, in sicer v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature omeji na manj kot 2 °C in, da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C.
V objavljeni oceni učinka in na podlagi obsežnega posvetovanja, ki je potekalo lani, je komisija temeljito preučila učinke 50 do 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 na gospodarstvo, družbo in okolje. Skrbno so preučili kombinacijo razpoložljivih instrumentov politike in to, kako lahko vsak gospodarski sektor prispeva k tem ciljem. Ugotovili so, da uravnotežena, realistična in preudarna pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 zahteva cilj zmanjšanja emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030.
Da bi dosegli 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bodo potrebni ukrepi v vseh sektorjih gospodarstva. Podnebno nevtralen prehod je mogoče doseči le, če prispevajo vsi. Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv so največji vir emisij toplogrednih plinov v EU. V energetskem sistemu skupaj z ubežnimi emisijami, ki niso emisije CO2, predstavljajo nekaj več kot 75 odstotkov emisij v EU. To jasno kaže na osrednjo vlogo energetskega sistema pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo. Stavbe in promet so poleg industrije glavni porabniki energije in vir emisij. Zato je razogljičenje oskrbe z energijo in povpraševanja po njej ključnega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti.
Nov podnebni cilj za leto 2030 bo pomagal usmeriti okrevanje evropskega gospodarstva po koronavirusni pandemiji. Spodbujal bo naložbe v gospodarstvo, gospodarno z viri, pri tem pa podpiral inovacije na področju čiste tehnologije, konkurenčnost in zelena delovna mesta. Države članice lahko sredstva za te naložbe v zeleni prehod črpajo iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje NextGenerationEU in naslednjega dolgoročnega proračuna EU. Komisija je za podporo potrebnih naložb sprejela tudi pravila za nov mehanizem EU za financiranje energije iz OVE, da bi tako državam članicam olajšala sodelovanje pri financiranju in izvajanju projektov na področju energije iz OVE.
Namen uredbe o podnebnih pravilih, ki jo je Komisija predlagala marca 2020, je v zakonodajo EU vključiti cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, o katerem so se voditelji EU dogovorili decembra 2019, in določiti smer za vse politike EU. Komisija predlaga, da se revidirani cilj za leto 2030 vključi v uredbo, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet EU. Novi cilj za leto 2030 bo tudi podlaga za razprave o reviziji nacionalno določenega prispevka EU k zmanjšanju emisij v skladu s Pariškim sporazumom.
Kot je navedeno v evropskem zelenem dogovoru in sporočilu Evropske komisije, bo le-ta začela pripravljati podrobne zakonodajne predloge o tem, kako doseči novi cilj. Komisija bo s ciljem, da do junija 2021 pripravi ustrezne predloge, pregledala vse ustrezne instrumente podnebne in energetske politike, s katerimi bi lahko zmanjšali emisije.
Po oceni NEPN držav članic EU na dobri poti
Poleg načrta za uresničitev podnebnih ciljev za leto 2030 in ocene učinka je komisija sprejela tudi oceno NEPN držav članic za obdobje 2021–2030. Ocena kaže, da je EU na dobri poti, da preseže sedanji cilj vsaj 40-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030, zlasti zaradi stalnega napredka pri uvajanju energije iz OVE po vsej Evropi. Da bi dosegli 55-odstotni cilj, pa bo morala EU še povečati energijsko učinkovitost in delež energije iz OVE. Preden bo komisija junija 2021 predstavila zakonodajne predloge, pa bo to predmet nadaljnjih posvetovanj in analiz.
Ocena NEPN držav članic sicer kaže, da države pospešujejo svoj energetski in podnebni prehod. Iz ocene tudi izhaja, da bi lahko delež energije iz OVE v EU do leta 2030 dosegel 33,7-odstotka, kar presega sedanji cilj vsaj 32 odstotkov. Kar zadeva energijsko učinkovitost, cilji še niso usklajeni. Zaenkrat velja 2,8-odstotka za porabo primarne energije in 3,1-odstotka za porabo končne energije v primerjavi s ciljem najmanj 32,5-odstotka. Komisija bo sprejela ukrepe za odpravo te vrzeli, zlasti v okviru prihodnjega vala prenove, pregleda in morebitne revizije direktive o energetski učinkovitosti ter smernic za načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Ocena NEPN na ravni EU bo oktobra dopolnjena z ocenami posameznih držav članic v okviru poročila o stanju energetske unije.