V ospredju bodo predvsem investicijski in raziskovalno-razvojni projekti. V obdobju od leta 2021 do 2030 je načrtovano za 529,9 milijona evrov naložb. Glavnino virov financiranja predstavljajo lastna sredstva, drugi največji vir so namenska dolgoročna posojila, pomemben delež med viri financiranja pa dosegajo tudi pridobljena nepovratna sredstva iz Evropskih skladov.
Glavni namen razvojnega načrta je opredeliti potrebna vlaganja v prenosno omrežje v naslednjih desetih letih, ki bodo zagotovila ustrezno prenosno zmogljivost in zanesljivost obratovanja. Pri določitvi potrebnih razširitev omrežja in ukrepov se upoštevajo različni dejavniki, kot so rast prevzema električne energije iz prenosnega omrežja, vpliv pretokov moči prek slovenskega visokonapetostnega prenosnega omrežja, rast in vključevanje novih (obnovljivih) virov energije, hranilnikov in električnih vozil, širitev distribucijskega omrežja, projekcija razvoja prenosnega elektroenergetskega sistema v Evropi ter okoljske zahteve v skladu z usmeritvami nacionalne in evropske energetske politike. V času izdelave razvojnega načrta je bila razglašena epidemija koronavirusa, ki je poleg že obstoječih izzivov vnesla dodatno negotovost pri načrtovanju in obratovanju elektroenergetskega sistema in je bila vzeta pod drobnogled z namenom obvladovanja njenih posledic oziroma vpliva na elektroenergetski sistem.
ELES bo tudi v prihodnje, poleg večjih infrastrukturnih projektih, velik poudarek namenil razvoju projektov s področja pametnih omrežij in tako nadgrajeval današnje koncepte obratovanja in načrtovanja prenosnega sistema. Tako bo do leta 2022 dokončal projekt SINCRO.GRID, ki med drugim predvideva vgradnjo različnih kompenzacijskih naprav na 400 kV napetostnem nivoju v Beričevem, Cirkovcah in Divači. Lani sta bila v RTP Divača že vgrajena regulacijska dušilka in preklopni kondenzator z dušilnim navitjem, katerega obratovanje se začne že letos. V izdelavi sta še naprava STATCOM v RTP Beričevo ter dodatna regulacijska dušilka v RTP Cirkovce. V okviru projekta NEDO se nadaljuje druga faza projekta, ki se osredotoča na pametne skupnosti in baterijske hranilnike. V letošnjem letu sta načrtovana preskusno obratovanje in zaključek projekta.
Z izvajanjem lastnega pilotnega projekta na področju e-mobilnosti so aktivnosti družbe ELES usmerjene tudi na področje zagotavljanja trajnostne mobilnosti in omejevanje negativnih vplivov polnjenja na delovanje elektroenergetskega sistema. S pilotnim projektom ELES vzpostavlja ustrezno okolje za trajnostni razvoj e-mobilnosti in doseganje nacionalnih ciljev na tem področju. Z lastnim angažiranjem in razvojem algoritmov vodenega polnjenja bo ELES pridobil izkušnje, ki jih bo lahko delil z drugimi deležniki, povezanimi z razvojem e-mobilnosti, ter hkrati spodbujal druga podjetja in potencialne uporabnike polnilne infrastrukture k uvedbi vodenih polnilnic. Poleg omenjenih projektov je ELES sodeloval in še sodeluje v številnih drugih projektih s področja pametnih omrežij in e-mobilnosti.
Pomemben projekt je tudi gradnja tehnološkega središča ELES Beričevo, ki je razdeljen v tri faze. Trenutno je v teku druga faza projekta, pričakovan začetek tretje faze je prihodnje leto, projekt pa naj bi bil v celoti zaključen do leta 2030.
V načrtu številna vlaganja v energetsko infrastrukturo
ELES je lani začel gradnjo dolgo načrtovanega 2x400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince in nove 400 kV RTP Cirkovce. Na RTP so gradbena dela v zaključni fazi, pri čemer je letos predvidena montaža novih 400/110 kV transformatorjev in izvedba 400 kV razpleta obstoječih 400 kV povezav ter dokončanje novega 110 kV stikališča. Za RTP je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, prav tako so za daljnovod pridobljena že tri pravnomočna delna gradbena dovoljenja, celotno gradbeno dovoljenje pa naj bi ELES pridobil v letošnjem prvem četrtletju. Gradnja RTP in daljnovoda bo trajala predvidoma do drugega četrtletja leta 2022, začetek obratovanja 400 kV stikališča in 2x400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince pa je predviden konec letošnjega leta.
ELES nadaljuje z izvajanjem potrebnih aktivnosti za gradnjo nove 220/110 kV RTP Ravne in novega 2x220 kV daljnovoda Zagrad–Ravne, ki bo vključen v obstoječi 220 kV daljnovod Podlog–Obersielach. Naložba bo omogočila odpravo vrsto let aktualne problematike zmanjšane kakovosti napetosti v Koroški regiji, omogočene pa bodo tudi nadaljnje možnosti razvoja železarne Ravne. Zaključek vlaganja je predviden v letu 2027.
Potekajo tudi aktivnosti glede možne nove enosmerne povezave Slovenija–Italija. Trenutno je projekt v študijski fazi in odločitev o njegovi izvedbi še ni bila sprejeta, izvedba pa je odvisna od tržnih razmer in doseganja ustrezne ravni družbene blaginje. V primeru odločitve za projekt je njegova izvedba realno mogoča po letu 2030. Prav tako je ELES v preteklosti veliko dejavnosti namenjal izvedbi prehoda 220 kV prenosnega omrežja na 400 kV napetostni nivo. V prvi fazi, na odseku Divača–Beričevo, ga je v letu 2017 zaustavil zaradi težav povezanih z umeščanjem daljnovoda v prostor, v nadaljevanju pa še na preostalih odsekih. Zaradi spreminjanja zmogljivosti preostalega prenosnega omrežja pa bo v prihodnosti treba zagotoviti prehod 220 kV omrežja na 400 kV napetostni nivo, zato je ELES v novi razvojni načrt uvrstil tudi začetek dlje časa trajajočega procesa prenove celotnega 400 in 220 kV prenosnega omrežja, v katerem bo v naslednjih letih izvedel potrebne študije za izvedbo prenove in se bo nato naknadno odločil o začetku in obliki izvedbe. Začetek same fizične izvedbe prehoda na 400 kV napetostni nivo je predviden po letu 2030.
ELES je v sklopu razvojnih analiz izdelal tudi obsežno analizo stanja transformatorjev, ki so v lasti družbe in predstavljajo glavne napajalne točke za velik del odjemalcev električne energije na nižjih napetostnih nivojih. Skladno z njihovim stanjem oziroma njihovo preostalo življenjsko dobo ter pričakovanimi obremenitvami in potrebami odjemalcev, je ELES v razvojnem načrtu začrtal optimalno strategijo zagotavljanja ustrezne zmogljivosti transformacije in predvidel potek zamenjav posameznih enot.
ELES v prihajajočem obdobju načrtuje tudi obsežnejša vlaganja v dele 110 kV prenosnega omrežja. Tako je v načrtu dokončanje manjkajočega odseka 2x110 kV daljnovoda Divača–Gorica v vasi Renče. Predvidoma letos bo ELES pridobil gradbeno dovoljenje ter v naslednjem letu izvedel potrebna dela za dokončanje manjkajoče daljnovodne povezave.
Za zanesljivo napajanje obalnega območja bosta ključnega pomena izgradnja nove RTP Izola (predvidena v letu 2022), ki jo bo
ELES sofinanciral v sodelovanju z Elektrom Primorska, ter 110 kV kablovod Koper-Izola-Lucija. Pri tem bo v prvi fazi za priklop RTP treba zgraditi nov povezovalni 110 kV kablovod Koper–Izola. V drugi fazi, kjer je predvidena sklenitev 110 kV zanke Koper–Izola–Lucija, je predvidena še vzpostavitev 110 kV povezave Izola–Lucija. V okviru projekta obnove 2x110 kV daljnovoda Divača–Pivka–Ilirska Bistrica je letos načrtovan začetek gradnje na prvem odseku trase daljnovoda od RTP Divača do RTP Pivka, prihodnje leto pa se bodo dela nadaljevala še na odseku od RTP Pivka do RTP Ilirska Bistrica.
V načrtu je med drugim tudi gradnja dvosistemskega povezovalnega 110 kV voda za vključitev HE Mokrice v 2x110 kV daljnovod Krško–Brežice, priključnega voda za RTP Luka Koper, prenova 110 kV voda Brestanica–Hudo in vzpostavitev dvosistemske povezave med Dravogradom in Velenjem.
ELES bo med drugim v objekte vlagal tudi skupaj z drugimi poslovnimi partnerji, izpostaviti velja predvsem 110/20 kV RTP-je Izola, Hrpelje, Zreče, Luka Koper, Logistični Center Ljubljana in Velenje. V skladu z Uredbo o razmejitvi 110 kV omrežja se bo nadaljeval tudi odplačni prevzem 110 kV visokonapetostnega prenosnega omrežja, ki še ni v lasti družbe ELES.