Včeraj sprejeti predlog novele Energetskega zakona prinaša tudi spremembe 10. in 11. člena tega zakona.
Spremembe omogočajo, da se za potrebni denar za investicije zastavijo proizvodni objekti v energetskem sistemu, na primer termoelektrarne in hidroelektrarne. S tem bi subjekti v energetskem sistemu lahko pridobili bolj kvalitetna sredstva financiranja in hkrati državo razbremenili izdajanja garancijskih jamstev. Prav tako bi s tem pospešili gradnjo novih objektov. Spremembe teh dveh členov tako predstavljajo neke vrste spodbujevalni mehanizem za zagon investicij.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je pristojen tudi za gospodarstvo, torej tudi za energetiko, je ob predstavitvi sprememb dejal, da se ne boji, da bi takšna zadolžitev postala problem, sploh glede na finančno sposobnost ustvarjanja prihodkov v energetskem sektorju. Tisto, kar se dogaja vsak dan brez večjih rizikov, je prodaja električne energije. To pomeni, da so prihodki v vsakem primeru zagotovljeni, zato je nesmiselno, da bi morala država izdajati jamstvo in tako povečevati svoj javni dolg. Po mnenju Mitje Gasparija bi ob pametni in strokovni uporabi tega mehanizma kvečjemu spodbudili investicije na tem področju in nekaj učinkov teh gospodarskih aktivnosti prenesli tudi na druga področja. (pb)