Obnovljivi viri

Do zastavljenega cilja glede deleža obnovljivih virov Slovenija s pomočjo uporabe mehanizma statističnega prenosa

Konec leta 2020 je bil delež OVE v končni rabi energije 24,1-odstoten, zato je morala Slovenija za dosego zastavljenega cilja o 25-odstotnem deležu obnovljivih virov uporabiti mehanizem statističnega prenosa obnovljive energije.

Do zastavljenega cilja glede deleža obnovljivih virov Slovenija s pomočjo uporabe mehanizma statističnega prenosa

Po podatkih slovenskega Statističnega urada smo konec leta 2020 dosegli »le« 24,1-odstoten delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, kar je bilo za 0,9 odstotka manj od z zavezo zastavljenih ciljev. Da bi cilj iz evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, po katerem bi Slovenija morala do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov, izpolnili, smo morali manjkajoči delež energije iz obnovljivih virov zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU. 

Za izpolnitev cilja smo tako na podlagi sporazuma s Češko izvedli statistični prenos 465 GWh energije iz obnovljivih virov, tako da je z upoštevanjem tega statističnega prenosa delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji v letu 2020 znašal predvidenih 25 odstotkov. Po posameznih sektorjih je bil delež obnovljivih virov sicer precej različen, in sicer je v sektorju ogrevanja in hlajenja znašal 32,1 odstotka, v sektorju električne energije 35,1 odstotka in v sektorju transporta 10,9 odstotka. S tem je bil dosežen tudi sektorski cilj za transport, ki je predvdieval 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v transportu do leta 2020.

Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme v primeru nedoseganja nacionalnih ciljev, in sicer poleg statističnega prenosa (možnost nakupa in prodaje manjkajočih ali presežnih količin), tudi vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje OVE, pri čemer države vplačajo del sredstev v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE. Je pa za države članice seveda najugodneje, če priložnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije izrabijo z lastnimi uresničenimi projekti.
 
 

Brane Janjič
O avtorju